KNJIGA (PO)MOČ NUMEROLOGIJE
Vodnik po numerologiji za vsakdanjo rabo in pomoč, Osebno rast in duhovni razvoj
Avtor: TAJA VEROTI - TJAŠA

IZŠLA JE NOVA KNJIGA, (PO)MOČ NUMEROLOGIJE, KI JE PRVI PRAVI VODNIK PO NUMEROLOGIJI IN NAJPOPOLNEJŠI NUMEROLOŠKI PRIROČNIK V SLOVENSKEM JEZIKU.
VSE, KAR STE KADARKOLI ŽELELI VEDETI O SEBI IN ODNOSIH S SOLJUDMI.

Danes je precej razširjeno zelo površno mnenje, da nam izključno ime določa srečo ali nesrečo, da so vse Alenke, Barbare ali Mojce obsojene na smolo in večno trpljenje, ter da je že sama sprememba imena dovolj, da človek popolnoma spremeni kvaliteto svojega življenja.

(Po)moč numerologije je popolni vodnik po numerologiji za vsakdanjo rabo in pomoč, osebno rast in duhovni razvoj. Pojasnjuje, kako na nas vplivata ime in priimek, kakšna je življenjska pot vsakega posameznika, kakšne so stvarne posledice numerološke disharmonije.

POGLAVJE 173

Polno materializiran se Jezus prikaže svoji materi, Mirjam, Mariji Magdaleni ter Petru, Jakobu in Janezu.
1 Pri tem, ko sta rabina Gospodovo truplo snela in polagala v grob, so bile prisotne Gospodova mati, Marija Magdalena in Mirjam.
2 Po pokopu so odšle k Jožefu na dom in tam ostale.
3 Niso vedele, da so bili judovski vojaki poslani stražit grob, niti da so ga zapečatili z rimskim žigom.
4 Tako so prvega dne v tednu navsezgodaj hitele h grobu, da bi z dišavami Gospodovo truplo mazilile.
5 Toda ko so prišle tja, so videle od groze zmedene vojake kot zblaznele tekati okrog.
6 Žene niso vedele za vzrok. Ko pa so videle prazen grob, jih je to vznemirilo in užalostilo.
7 Vojaki niso razumeli, kaj se je zgodilo. Niso vedeli povedati, kdo je odstranil Gospodovo truplo.

Z današnjo adventno nedeljo se začenjajo priprave na božič. V katoliški cerkvi čas duhovne priprave na božič začnejo s praznovanjem prve adventne nedelje, ki je letos 27. novembra, in ga zaključijo v tednu po četrti adventni nedelji na sveti večer, 24. decembra. V cerkvah in po domovih bodo pripravili adventne vence s štirimi svečami. Prvi teden se prižge eno svečo, potem pa vsak naslednji teden še po eno.

Priredila: Bernarda Pavko Prava

šaud 2 : SLOVO OD ŠIVE sept 05

Z nami v Coloradu ste vsi, ki poslušate/berete, del naše energije ste, čeprav niste osebno tu. Zavest ni fizična stvar, v razširjenih področjih je, povsod. Zato ne bodi suženj fizičnega telesa, naj te ne držijo nazaj omejitve človeške realnosti in dimenzije. Zavest gre lahko kamorkoli...
V zadnjem mesecu so se stvari spet spremenile, ustrezne energije lahko čutiš vsepovsod. Zato bodimo v trenutku in zmehčajmo malo stvari, ni ti treba nositi s seboj tone težke kamenine z robovi, ki ti režejo dlani. Včasih je kamen lahko mehek, lahko prav paše v dlan in jo pomirja, ves zaokrožen.

Dihajmo in domišljajmo si tak ljubezniv mehek kamen, opustimo tistega ostrega in težkega. Zmehčajmo kamenino, da bo lažja za nosit, da bo bolj spominjala in tolažila kot bremenila, da bo simbol mnogih življenj, v katerih ste šaumbre zgladile in zaokrožile ostre robove. Da bo simbol mnogih izkušenj, ki so kamnu vzele težo, trdoto, ki so kamen zmehčale in zgladile kot voda. Prav tako je lahko v tvojem življenju.

Piše: Ana Swierstra Bie

Pred enajstimi leti je upokojenec Arne Skarpsno ugotovil, da so poleti, ko so dobrodelne ustanove zaprte, mnogi narkomani, uživalci lepil, prostitutke, alkoholiki in drugi ljudje brez strehe nad glavo dejansko stradali na ulicah mesta Oslo. Začutil je močan notranji vzgib, da mora nekaj narediti. Drugi ljudje so odpotovali na počitnice, Arne in njegova žena Gerd pa sta dala zložljivo mizo in veliko doma narejenih sendvičev v svoj avto in se odpeljala v mesto, tja, kjer se običajno zbirajo razne vrste odvisnih ljudi. Postavila sta mizo in tem ljudem brez strehe nad glavo ponudila sendviče in limonado. Arne si je tako močno želel nekaj narediti, da sploh ni čutil nikakršnega strahu. Na začetku je bilo nekaj nezaupljivosti, potem pa so ti otroci ulice hitro ugotovili, da je tam nekdo, ki jim iskreno želi pomagati, ne da bi v zameno pričakoval kar koli. Tisto poletje sta razdelila okoli 4.000 sendvičev in ko so se dobrodelne ustanove ponovno odprle, s svojim delom nista prenehala. Ti narkomani, prostitutke, prestopniki, alkoholiki in drugi postopači vseh starosti so postali "njuni otroci".
.....
Zakonca sta ves svoj čas in pokojnino porabila za to njuno opravilo. Arne je bil veliko na ulici in si tako pridobil njihovo zaupanje, se s temi zavrženimi ljudmi spoprijateljil in jim zaupal svojo telefonsko številko. Tako so ju lahko poklicali kadar koli. Nato je Arne našel nov način, kako pomagati ljudem v stiski. Navezal je stike z živilskimi podjetji in jih zaprosil za prispevke.
......"Lahko si predstavljate, kako mi je bilo, ko sem prvič dvignil slušalko in zaprosil za pomoč," je dejal.

Ko prižgeš svečko, se zdi,
kot da si prižgal novo življenje.
Ti sam - z lastnimi rokami.

Ko se nekomu nasmehneš, se zdi,
kot da si prižgal novo srečo.
Ti sam - z lastnim nasmehom.

In ko pokažeš nekomu,
da ti je drag in da ti je mar zanj,
si prižgal ljubezen.
Ti sam - z lastnim srcem.

Pa naj kdo reče,
da življenje ni lepo...

Onstran hrupa in naglice tega sveta, v času božicnih in novoletnih praznikov, si vzemimo čas za sanje. Prinesejo naj radost. Kako srečnejše zaživeti s samim seboj in z drugimi ljudmi? Prihaja namreč čas treh dobrih decembrskih mož.

Na Miklavža torej, 6.12.2005 vas ob 17.00 uri VABIM
v veliko predavalnico Pravne fakultete na Poljanskem nasipu 2 v Ljubljani.

Na 120-letnico smrti danskega pravljičarja H.C. Andersena bi vam namreč rada predstavila knjigo Naše deklice z vžigalicami; žalostne in nesrečne zgodbe žrtev spolnega, fizicnega in psihičnega nasilja s komentarji znanih in neznanih Slovencev.
Čisti izkupiček knjige bo namenjen skladu Plamen dobrote, v katerega se bodo stekala tudi sredstva od prodaje posebnih škatlic vžigalic.

Ni večnosti brez ljubezni,
tako kot ni
življenja brez prijateljstva.

Človek pri 65 letih spozna in se sooči z resnico, da je njegovo življenje totalen Poraz, da nima več možnosti za srečo. Kaj je to sreča???. Imam Bolezen, ki ji pravimo nezmožnost(pravzaprav še nima imena) si najti življenskega sopotnika, biti sam vse življenje, čakati na smrt. Npr: Nekdo se rodi slep. Jaz sem se rodil brez najti ljubezen ali kako bi to imenoval. Koliko ljudi vidim, ko hodijo sami, to ni nekaj v redu. Zakaj tavajo brezciljno??

Ne najdejo si svojega življenskega tovariša, ker so bolani, imajo bolezen nesposobnosti, da bi našli ljubezen, kar ja drugim dano, oz. položeno že v zibelko. Niso rojeni za ta svet, ker jih ne sprejme, kajti nimajo, oz. manjka jim bistvo življenja. To je najhujša bolezen , trpljenje vse življenje, ko si v srcu popolnoma sam, brez izgledov za srečati sorodno dušo. Kam sedaj in kaj sedaj, z mislijo, da ni več poti ven, je samo pot, ki vodi v smrt oz. v pogubo....

Ob žuboreči reki,
v opoju jutranjih meglic,
ko stvarstvo še počiva,
prisluhni mislim spečih ptic.

Skala še sanja sanje
o mesecu, ki boža jo,
bilk nežnih mirno spanje,
združuje meglo s še temo.

V vodi se zariše
Mandala stvarnika sveta,
v meglico veter piše
življenja stihe – um sveta.

"Ljubezen moramo darovati.

In kaj je Ljubezen??

Darovanje."

Pred kratkim je LD Bogojina pripravila že 6. Hubertovo lovsko mašo, ki jo je vodil pomožni škof dr. Anton Stres, v bližini oltarja se je nahajal tudi 140 kilogramski jelen, ki ga je uplenil eden izmed domačih lovcev. Katolik Stres je v pridigi med drugim poudaril pomen varovanja narave, pri tem pa je spregovoril tudi o pomenu lovstva v dobro človeštva.

Katoliška cerkev in lov – to je po našem menju zaveza, ki ni v skladu z navki, ki naj bi jih predstavljala. Katoliška cerkev vsako leto prireja Hubertove maše in blagoslavlja lovce, njihovo orožje in lovski plen – ubite živali. Nerazumljivo je, kako lahko neka organizacija, ki na veliko pridiga Ne ubijaj, blagoslavlja pobite živali in tisto, s čimer so bile živali pobite – orožje, predvsem pa morilce živali. Nerazumljivo je, kako lahko Katoliška cerkev, ki uči Ne ubijaj, sodeluje pri pravem pomoru živali v gozdovih, saj samo v Sloveniji lovci letno naklepno ubijejo okoli 100.000 živih bitij. Namesto, da bi se Katoliška cerkev jasno zoperstavila masakru nad živimi bitji in sledila Hubertu, ki je po doživetju s srnjakom, takrat je namreč, po legendi, Kristus preko tega srnjaka Huberta vprašal, zakaj ga lovi, prenehal biti lovec, doprinaša s svojimi lovskimi mašami k neizmernemu trpljenju in mučenju živali.

USPEŠNO

Umaknilo vsak hip se bo staro leto,
Se med vrati časa zadnjič zaiskrilo,
Preden se od nas bo končno poslovilo.
Enkrat letno vsi si voščimo prevzeto,
Širom svoja srca bližnjim vsem odprimo,
Naj uspešni, zdravi bodo, jim želimo -
Obetavno čim bolj naj prične se leto!

Čestitka je avtorsko delo, objavljena pa je v moji knjigi "Verzi za tkanje vezi med ljudmi", ki sem jo izdala v samozaložbi, zato ne vem, če se lahko vseeno poteguje za nagrado novoletnega natečaja.
Začetne črke vsake vrstice dajo geslo USPEŠNO.
Kakorkoli že - napisala sem jo, upam, da bo morda komu všeč in jo bo uporabil, kljub temu da ne bo vključena v natečaj!
Prijeten dan vam želim
Ljuba Žerovc

**************

Čudna so življenja pota, vse polno različnih je želja.
Naj leto, ki trka nam na vrata, združi v ljubezni lepe želje in srca vsa.

**************

Najdimo skupno pot to leto,
zapojmo skupno pesem srečno,
za to življenje,
ki se vedno znova nam rojeva,
in za ljubezen,
ki nas vse preveva.
Odprimo svoja srca
za vse hude in za lepe dni,
saj konec koncev
v vseh življenje žubori.

**************

Dnevi, tedni, meseci, leta nam bežijo
Vse prehitro - a večje škode ne storijo!
Ali uresničile so se naše želje
Tole leto, ki se že proti koncu pelje?
Izziv za nas naj bo prihajajoče leto,
S srečo in z uspehi naj ves čas bo prežeto!
Obdari naj vsakega z zadovoljstvom, z zdravjem,
Čustva poglobi naj med novoletnim slavjem!
Širi naj ljubezen, prijateljstvo, toplino,
Eure iz ednine pretvarja naj v množino!
Sproščenost, mir, vedrina naj nam v očeh žari
Tristopetinšestdeset vseh v novem letu dni!

Ljuba Žerovc

**************

VESEL BOŽIČ

Vsako zimo božič nas razveseljuje,
Energijo svojo v naša srca vnaša.
Skupaj vsa družina složno ga praznuje
Enkrat letno, ko opolnoči je maša.
Le ljubezen v naših srcih naj kraljuje,

Blagostanje, mir naj božič nam prinaša!
Ogenj sveč božično noč naj zaznamuje -
Žar njegov nikoli v nas naj ne ugaša!
Isti plamen duše naj nam očiščuje,
Čista sreča naj napolni srca naša!

Ljuba Žerovc

************

Božič je v vsem letu najbogatejši in najiskrenejši čas dobrih želja, ki potujejo od človeka do človeka, se dotaknejo src in povsod puščajo nepozabne sledi.

Zato naj svetla misel o ljubezni in miru naenkrat obišče vse ljudi, in naj tam za trenutek počaka…

naj čaka…

in čaka…

čaka….

In naj ob letošnjem božiču ta srčni trenutek ljubezni in miru v vseh ljudeh postane večnost, da bo božič za vedno ostal med nami.

Srečno.

************

Ko se nebo,
skloni na zemljo,
in se zvezde tal dotaknejo,
se zravnajo ceste, da mu pot pripravijo.
Njemu, ki prinaša mir, veselje in toplino,
ki tako rad razdaja svojo otroško milino.
Naj jo ponese tudi tja, kjer tvoja duša zdaj počiva,
v vsak tvoj kotiček, On že zna, kod se skriva.

Z njim prihaja tudi zima čisto bela,
S teboj, V novo leto bo hotela.
In ko bo prag komaj prestopila,
Penino v kozarec ti bo natočila.
Mi pa v novem letu želimo ti veliko lepih misli,
pozitivnih, ki jih rodi ljubezen,
naj zdravja ti ne odvzame bolezen.
In veselje naj se v očeh iskri,
Življenje naj poišče novih, boljših strani,
v katerih se počutiš, kot da si zares TI.

Poglejte si tudi veliko modrih misli in zgodb na naslednji povezavi:
MODRE MISLI IN ZGODBE

Današnji dan, 25. november, obeležujemo kot mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. V treh evropskih mestih - v Ljubljani, Antwerpnu v Belgiji in Utrechtu na Nizozemskem bodo danes zvezali rjuhe in jih izobesili skozi okna kot simbolično dejanje pobega od nasilja. Ljubljanska županja Danica Simšič bo ob 12. uri pred Mestno hišo zvezala in izobesila rjuhe v znak podpore akciji. Temu bo sledilo izobešanje rjuh skozi okna tudi drugih institucij v Ljubljani, in sicer na 40 različnih lokacijah po vsem mestu. Namen akcije je osveščati in opozoriti širšo javnost o problematiki nasilja nad ženskami, vplivati na zakonodajalca, da prevzame odgovornost za problematiko, pospešiti sprejemanje nove zakonodaje za zaščito žrtve in povezovati vladne in nevladne organizacije v Evropski uniji v skupnem boju proti nasilju nad ženskami.

Piše: Bernarda Pavko Prava
(posvečeno 25. novembru, Ženskemu dnevu bežanja pred nasiljem)

V času obiskovanja vrtca sem sanjala vedno iste sanje, zdi se mi, da leta:
- z mamo in volkom od Rdeče kapice se lovimo okrog velikega soda; bežala sem, pa še za mamo me je skrbelo
- v temni noči s kot v prošnji sklenjenimi rokami klečim na asfaltu pred velikimi bleščečimi lučmi črnega avtomobila
- v vrtcu v tesnobi drsim po široki ograji ob stopnicah, čeprav že na vrhu vem, da me spodaj za ovinkom čaka strah.
Danes vem, da so te vztrajne more bili moji spomini na Atlantido.

Šolska leta sem bolj kot otroci v bližini preživela zaščitena in v vati nekdanjih družinskih vrednot, skenirana z maminim skrbnim očesom, skratka primerno anestezirana. Šele danes lahko začutim, kako (ne)varno sem se počutila, ko je čez dan roko nad mano držal nekdo, ki je ponoči skupaj z mano bežal pred volkom. Mogoče sem celo bežala pred obema. Skoraj zatrt upornik v meni se je tiste čase ohranjal pri življenju z občasnim samovoljnim nakupom rum ploščice iz gospodinjskega denarja. Prav božanski načrt je moral biti, da mi je mama brez besed dovolila to iluzijo ostanka moje moči, saj se je delala, da ne ve, kaj počnem.

Baird v knjigi opisuje, kako je Mojster Jast zaščitil vas sredi divjine s svojim negibno ležečim telesom na njenem obrobju:

»Pol ure pred sončnim zahodom smo prispeli v manjšo vas, ki je imela približno dvesto prebivalcev. Ko se je razvedelo, da je Jast z nami, verjamem, da je prav vsak vaščan, mlad ali star, ter vsak hišni ljubljenec in domača žival prišel, da nas pozdravi. Medtem ko smo bili mi predmet večje ali manjše posebnosti, je bilo takoj opazno, da je bil Jast v središču pozornosti, pozdravljen od vseh z najvišjim spoštovanjem. Čez nekaj trenutkov je spregovoril vaščanom in vsi, razen nekaterih, so se vrnili k svojim običajnim dolžnostim.

Jast se je obrnil k nam in nas vprašal, če želimo iti z njim, medtem ko se bo tabor pripravljal za noč. Peterica iz naše družbe je dejala, da je utrujena po današnjem potovanju in da bi šla rada počivat. Ostali smo skupaj s še nekaterimi vaščani sledili Jastu proti koncu jase, ki je obdajala vas. Ko smo prečkali jaso, smo šli še malo v notranjost džungle in prišli do telesa človeka, ki je ležal na tleh kot mrtev – tak je bil vsaj naš vtis na prvi pogled. Naslednji vtis pa je bil, da je to prej mirno spanje kot pa smrt.

Sogovorec:
»Povej mi, skrivnostni mož,
kaj najbolj ceniš -
življenje ali večnost?«

Skrivnostni mož:
»Ne morem se odločiti
kaj bi odgovoril,
ker večnosti še ne poznam.«

Sogovorec:
»Večnost je dimenzija brezčasja,
v katero bo ob smrtni uri
pljusknilo tvoje življenje
in ti ga boš iskal in našel
v nedrih tvoje ljubljene ženske.«

Hodim ob reki tej, reki želja in pričakovanj.
Tu njeni sončni žarki ljubezni, bistrijo se v njej.
In mavrica tam v dalji, vodi me na kraj sveta.

Stojim ob reki tej, njena energija mi je vodilo.
In mnogo vodijo poti do njenega bisera ljubezni.
Saj pot vodi me le tja, kjer srce je doma.

Odpiram se temu toku nesebične ljubezeni.
Pijem to modro reko življenja iz njenih neder.
Zelim izpolniti in spoznati, to modrost.

Reke ljubezni ne da se ustaviti in omejiti
Tej energiji vredno se je le prepustiti.
Vendar do kod in do kam?

Slovenska karitas, ki je v sredo zvečer v celjski dvorani Golovec pripravila tradicionalni dobrodelni koncert Klic dobrote, je do danes zjutraj za pomoč družinam v stiski zbrala že 37,7 milijona tolarjev. Med samim koncertom pa so zbrali 32 milijonov tolarjev. Zbiranje sredstev se nadaljuje do konca leta, in sicer na telefonski številki 01 300 59 60 in prek spletne strani www.karitas.si, so sporočili iz Slovenske karitas.

Organizator koncerta Live 8 Bob Geldof bo danes v Rimu prejel nagrado mož za mir, ki jo podeljuje ustanova pod vodstvom Mihaela Gorbačova. Podelitev nagrade bo na Kapitolu, Geldofu pa naj bi jo izročila rimski župan Walter Veltroni in Gorbačov, so sporočili organizatorji. Slovesnost je nekakšen uvod v srečanje lavreatov Nobelove nagrade za mir, ki ga v Rimu vsako leto pripravi omenjena Gorbačovova organizacija v sodelovanju z mestno hišo.

Po nekem čudežnem naključju, se je mali človek znašel sredi puščave.
Naključja žal ne morem opisati, ker je že minilo, ostal je samo mali človek … sam … sredi žgočega sonca.

Sonce je sipalo nanj svoje žarke …tako močno svetlo je bilo … in obrnil je hrbet bleščeči svetlobi.

Na peščenih tleh se je izrisala velika, temna lisa.
Ustrašil se je in začel teči. A naj je še tako hitro tekel, je lisa tekla z njim. In, ko je padel in obmiroval, je obmirovala tudi lisa.

Bila je manjša, zato se je opogumil in jo previdno potipal … Pod prsti je začutil pesek, ki je bil enak pesku, kot ga je čutil pod celim telesom.
Iztegnil je eno roko … pa drugo … in pokril liso.

Oddahnil si je in počasi vstal … in lisa je bila zopet večja od njega. V grozi se je zopet vrgel na tla in zopet je bila pohlevno majhna.

POGLAVJE 169

Juda se kesa. Drvi v tempelj in vrže duhovnikom pred noge trideset srebrnikov, s katerimi nato kupijo lončarjevo njivo. Juda se obesi in ga pokopljejo v lončarjevi njivi.
1 Juda, ki je izdal svojega Gospoda, je bil med ljudsko sodrgo. Ves čas pa je pričakoval, da bo Jezus uveljavil svojo moč in s tem naredil zaznavno božjo silo, ki jo je imel, da bi podrl na tla hudobne množice ter se osvobodil.
2 Ko pa je videl svojega učenika na tleh, kako je krvavel iz številnih ran, je rekel:
3 "O Bog, kaj sem storil? Izdal sem božjega sina. Božje prekletstvo bo zadelo mojo dušo."
4 Okrenil se je in stekel z veliko naglico, dokler ni dospel do tempeljskih vrat. Našel je duhovnike, ki so mu bili dali trideset srebrnikov, da bi izdal Gospoda. Rekel jim je:
5 "Tu imate nazaj svojo podkupnino. Je kupna cena za mojo dušo. Izdal sem božjega sina."
6 Duhovniki so odvrnili: "To ni naša stvar."
7 Nato je Juda zagnal srebrnike po tleh, nakar je ves sključen od bridkosti odhitel. Na skalnem pomolu izven mestnega obzidja se je obesil in umrl.
8 Sčasoma so zanke popustile in truplo je padlo v dolino Hinnon, kjer so ga našli po mnogih dneh razpadajočega.