Dan, ki smo ga preživeli z delom v službi, s študijem, skrbmi za družino ali v družbi svojih prijateljev, s sprostitvami na sprehodu, s športom ali z dejavnostmi, ki jih opravljamo z veseljem, kot so pisanje, slikanje, fotografiranje, vrtičkanje in podobnimi konjički, se je povezal z večerom in dopolnili smo nek višji smisel, da se je dan zlil v naše harmonično zadovoljstvo in da smo ga dobro in koristno preživeli.

Zaključek dneva pa je tudi moralni opomin, ki nam veli, da razmislimo kako smo ga preživeli, kaj smo postorili in kaj nismo od načrtovanega ter kaj smo naredili za svoje zdravo življenje in dobro počutje, za svojo duhovno rast ter v izkazovanju ljubezni z dejanji v dobro drugih. Če dan ni bil uspešen, smo zvečer neveseli, brezbrižni in preplavi nas nezavestna kritika, da krivimo druge, ki so bili vpleteni v našo zgodbo, da so krivi, da to ali ono nismo uresničili tako kot smo načrtovali ali da smo zaradi njih slabe volje.


Dan posega v naše snovanje in oblikovanje idej, zamisli in pobud, lahko pa nam prinese tudi kaj nepričakovanega. Predstavlja prehodni delček našega življenja, del gibanja in dogajanja. V posameznem dnevu prehodimo določeno število korakov, vdihnemo in izdihnemo nešteto krat, ne da bi vedeli koliko krat, naše srce bije, ne da bi šteli število udarcev. Smo nenehno v nastajanju in minevanju, ne da bi hote zaznali prehode in načine menjav iz enega stanja ali razpoloženja v drugega, s pomočjo katerih se izraža naše občutje, misel, beseda, nasmeh in tudi žalost. Sleherni bežni vtis vsakdana smo si prilastili in ga uporabljamo kot svojo izkušnjo, saj nam odgovarja na naša vprašanja in pomaga da oblikujemo svoja razmišljanja in nazore ter da se odzivamo na določene dražljaje in ukrepamo v določenih situacijah. Ves dan je treba z očmi poslikati in ga zaznati s še drugimi čutili in shraniti v spomin, tudi zvočne podobe raznih glasov ter imena in podobe ljudi, s katerimi smo se pogovarjali ali srečevali ter stvari, ki smo jih videli ali kako drugače zaznali.

Smisle in vsebine, ki jih izbrskamo, izgrebemo ali najdemo v sebi z razmišljanjem, so bistvo naše nove eksistence duha, uvrščamo jih v zavest, ki je višje vrste, ker smo ob tem uporabili za njihovo razumevanje in spoznavanje zavestno moč in spretnost duha, da je nastal čudež novih idej s spontanostjo in avtonomnostjo mišljenja, čudež naše žive domišljije, ki nas žene naprej v odprtost in nove dimenzije duha.

Dan je doživetje, obdarjeno s posebnim čutom za opazovanje, v katerem smo se mogli dotakniti naše globoke povezanosti z naravo in njenimi lepotami, s katerimi smo obdani. Dan je tudi velika zakladnica vtisov, ki so obogatili naš čut za lepoto, pravičnost in stvari, ki imajo obsežnejši pomen. Preživimo ga prežeti s prameni življenja, z ljubeznimi, ki jih dajemo in jih sprejemamo, dan je kakor mozaik človekove zavesti in ne gola eksistenca. Čutimo, da nas izpolnjuje nekakšno višje življenje s štetjem 24 ur, ki so nas vodile k uresničevanju smislov, nabitih z energijo in moralno usmerjenostjo na spoznavni poti do resnice. Daje nam tudi čutiti temperaturo konflikta, ko nas kdo užali, razburi ali prizadene s svojo ošabnostjo, neobčutljivostjo in s slabim odnosom do nas.

Ob poprečno občutenih dogodkih nam čas šteje ure, ko mirno opravljamo svoje naloge.Tedaj se življenje oglaša s svojim preprostim umirjenim ritmom na točki preteklosti, sedanjosti in z upanjem, vpetim v prihodnost. Vznemirjanje s strastmi se poleže, preplavijo nas občutki ravnodušnosti na stičiščih rasti, padcev in dvigov ter preseženih nesporazumov, sovražnosti in pozabljenih ali oživljenih ljubezni. Dan biva v nas s svojimi skrivnostmi in nepredvidljivostmi, dani v svetlem mraku našega bitja z vsemi svojimi naravnimi zakonitostmi in nezavednimi silami. Obnaša se tudi samovoljno in pogosto se ne pokori naši samoumevni logiki, da so nam na razpolago tudi svoboščine uživati smeh in zadovoljstvo dobrega razpoloženja, ki je bistvenega pomena za naše duševno zdravje. Življenje gledamo tekom dneva tudi z neobčutljivim očesom za lepote in radosti, če smo preutrujeni, zdolgočaseni ali nerazpoloženi, da bi zaznali pomen, mero in izraz stvari.

Sleherni dan deluje tajinstveno in snujoče na nas, je zapovednik naše ustvarjalnosti, ki izvira iz narave našega bitja, je skupek časovno opredeljenih trenutkov, ki razvijajo in bogate našo notranjost, da lahko vidimo sleherno stvar in sleherno dejstvo kot delujoče življenjsko jedro in zakon neba. Vsak dan postaja bogatejši od naše misli prejšnjega dne, rojevamo se v novi podobi svojega bistva. Pove nam, da je svet naša usoda, naše življenje pa posebnost, podarjenost, ki je nismo mi prislužili, življenje je dar stvarstva, enkratna in neponovljiva priložnost, da ga užijemo in izpolnimo v naši dojemljivosti in po naših zmožnostih opazovanja lepot, ki jih človeštvo od nekdaj uživa, ljubi in časti. Občudujmo sonce, užijmo njegovo svetlobo in toploto, zastrto z ozračjem in razsejano po vsem, kar se dogaja in je bistveni posrednik, da je vzniklo naše življenje. Najpomembnejša lastnost dneva je, da nam omogoča videnje, ki nam govori mirno z rahlo zastrto svetlobo izpod meglic in nas opozarja na naš izvor in ljubeznivo doletavanje žarkov v vse naše prostore in prostornino duha. Odsevi sončne svetlobe, ki je polna miline in čudežne moči z vsemi čari luči, odsevi in sencami nam omogočajo, da je naša duša polna idile in lepotnih znamenj. Vsemu temu svetovnemu kozmosu človek priznava lepoto, ki jo zaznava s svojimi očmi. Kaj pa srce? Ali znamo biti hvaležni, da smo bili obdarjeni z dnevom, ki smo ga preživeli? Iz teh občutkov lepote je vznikla v človeških srcih hvalnica Stvarniku. Ne pozabimo vsak večer posvetiti trenutek dneva hvaležnosti, da nam je bilo podarjeno življenje in čut, da se lahko povežemo z ljubeznijo daljnega izvora in rečemo: Hvala za dan, ki sem ga preživel in da lahko ležem v svojo posteljo k mirnemu počitku!