Piše: Bono Baršek

Človek je inkarnirano bitje. Bitje je nosilec zavesti ali duša. Bitje nima nobene oblike, je samo energija, ki je ne moremo opisati. Opisa ne moremo najti, ker je brezoblična. Brezoblično je v osnovi tudi vesolje, ki je sestavljeno iz nešteto (prav zares - nešteto!) svetlobnih niti, ki se prepletajo in sestavljajo vzorce. Predstavljamo si lahko mrežo, po kateri potujejo balončki ali svetlobna bitja, duše, človeške in nečloveške oblike življenja. Na vsakem koščku te mreže je nova informacija, nova izkušnja.

Zemlja je malo večji splet energij v vesolju, na katerem so zbrane množice bitij, ki iz že znanih razlogov sodelujejo, se učijo in črpajo izkušnje iz tega spleta. Samo vesolje se neprestano spreminja in se razvija. Svetlobne niti in bitja, ki potujejo po njih ustvarja vir neizrekljive velikosti in moči, ki ga poznamo pod imenom Bog, Indijanci pa so ga poimenovali Orel. Orel ustvarja bitja, ki se "vozijo" po njegovih nitih in si s tem nabirajo zavest. Na koncu se vse vrne k Orlu, ki se hrani s to zavestjo in s tem spoznava samega sebe. Vse, razen tistih bitij, ki spoznajo sebe do potankosti in si s tem zaslužijo absolutno svobodo - grejo mimo Orla. Od njega dobijo največje možno darilo - svobodo.
Inkarnacija pravzaprav pomeni, da se neka duša odloči, da postane za "trenutek" in si nabere izkušnje na nekem spletu - v našem primeru ga pač imenujemo Zemlja. Duša ima možnost, da "vidi" stvari iz čisto energetskega nivoja - kot energijo - ali pa se odloči, da pridobi "obliko", ki odgovarja določeni vibraciji ali nivoju energije spleta, na katerem se nahaja in vidi stvari z zornega kota te vibracije.

Piše: Aurigo

UVOD V VELIKO POT
"Pod visoko vzdignjenim mečem,
je pekel, pred katerim drhtiš.
Toda pojdi naprej,
in zemlja blaženstva bo tvoja.
(Miymoto Musashi, 1582-1645)

Za uvod v Veliko pot, čeprav sprva uvod ni bil mišljen. Človeku, ki pri sebi že doživi psihično smrt, je potrebno samo še fizično umreti. Zato ni tistega strahu pri njem, ki preveva običajnega človeka. Nekateri mislijo, celo svoje življenje, da lahko z grožnjami dosežejo marsikaj in da lahko nadzirajo druge. Tako ravnajo celo svoje življenje. A ob tem jim um bega. Sem in tja. In ne vedo, kaj delajo.

Želeli bi nadzirati druge, a ne kontrolirajo niti delček svojega uma.

Piše: Bernarda Pavko Prava

Živimo v družbi s prevladujočo moško energijo, ki iz nas ven, pa žive okolice, ekranov in stavkov kriči v odporih, bojih in soočanjih, saj se individualistična osredotoča na izzive, zaljubila pa se je v navado. Pomagali moške energije sta logika in razlogi, očiten simptom pa vedno večja notranja teža ljudi, splošna utrujenost. Navajeni smo jo eone življenj in, ne glede na to, da ne dopušča, ampak samo vpliva in potiska, so ljubeznivost, negovanje in dovoljevanje videti nedosegljivi, pa če še tako prihaja iz nas, da bi nam najbolj pomagalo mamino naročje takega vonja, ki ga v tej realnosti nismo nikoli imeli.

Ženska energija je odprtost in občutljivost, pa vedenje narave in globoko razumevanje tega, kar edino ljudem in Zemlji lahko da sij, ravnotežje in to, čemur rečemo moč. Izzive rešuje intuitivno, čustvena je in moč najde v odnosih, zaljublja pa se v potencial, rada ima vizije in slutnje. Gotovo je vse to in več v mnogih knjigah, jaz sem se jim vedno izogibala. Kar je zadnja leta izkustveno prišlo do mene, je okus kreacije Boginje, ki je v ravnotežju svojega bistva odprta čudežem in osredotočena, je en sam dih jasnega namena, v katerem se zgodi izbrano.

Piše: Aurigo

"KATHA UPANIŠADE:
Nad čuti je um. Nad umom je intelekt. Nad intelektom je ego. Nad egom je nemanifestirano seme, Prvobitni vzrok."

Prvo noč svojega umika je Gampopa meditiral gol v jami, kjer se stikata dve dolini. Četudi je bil povsem nag in je bil nočni zrak mrzel, je blažena toplota v njem vstajala spontano in je celotno noč preživel v ekstazi. Tik pred svitanjem je začutil omrtvičenost, toda njegovo telo je vse to preživelo v čvrsti opori, v pokončnem sedečem položaju. Na takšen način je meditiral sedem dni in nadaljeval izkušnjo notranje toplote in velike blaženosti. V njem je neutrudljivo rasel plod tumo joge.

Sedmega dne zjutraj je imel vizijo Bud petih družin v petih smereh. Izkušnja se mu je zdela zelo globoka in ko je o tem poročal Milarepi, mu je Jetsun odgovoril: »Ta izkušnja je enaka kakor, ko človek pritisne na svoje oči in vidi kot rezultat dve luni. To pomeni samo to, da si naravnost ujel in kontroliral vetrove energij1 petih elementov2. To ni niti dobro, niti slabo. Še naprej meditiraj.«

Če predpostavimo, da je vesolje neskončno.
Če nadaljujemo v tej smeri in predpostavimo, da je vsa neskončnost prežeta z energijo.
Če se zedinimo v mnenju, da je v vesolju prisoten določen red, ki ga vseprežemajoča energija ne ruši … torej ga podpira ... Cikličnost, »navigacijo« planetov, osončij,…, saj glede na lastno vseprisotnost, v osnovi podpira sebe samo.
Če si na osnovi trditve, da energija neskončnosti ni destruktivna, dovolimo oceno, da je dobronamerna, dobrohotna …

Če je neskončna, pomeni, da je tudi del nas in, da smo mi, v svojem bistvu, del nje.
Če smo del nje, potrebuje vsakega posameznika, saj brez kogarkoli, neskončnost nebi bila več neskončna.
Če je vsak od nas njen najpomembnejši člen, podpira obstoj vsakega, torej je za vse nas že vnaprej poskrbljeno.
Če je za nas poskrbljeno in mi tega ne zaznavamo, je morda naša stopnja odprtosti vzrok, da ne čutimo povezave z neskončnostjo.
Če ne čutimo povezave, morda težje zaupamo sebi, bivanju,… trudimo se nadzirat življenje – svoje, očetovo, mamino, partnerjevo, otrokovo, prijateljevo,…
Če stopimo iz ločenosti morda spoznamo pravilnost vsega kar se dogaja in lažje izluščimo nauk, s katerim nas dobrohotna energija neskončnosti, vodi k svojemu, našemu lastnemu bistvu.

Piše: Bernarda Pavko Prava

Junija sem šla na konferenco o nezemljanih na Havaje s trdim vratom in precejšnjimi bolečinami v rami, tam pa so mi začele trzati veke in polovico obraza mi je vleklo skupaj.
O, iz Slovenije si, je rekla neznanka pri eni stojnici, tam blizu je Francija, tam je Marija Magdalena.
?! Uuph! je naredilo skoraj glasno in pred mano in v meni je spet bila Ona, jaz pa solzna in tresoča nekaj ur nisem prišla k sebi.
Pa dobro... !? Pojma nimam, kakšno zvezo imaš ti s Francijo, zdaj bom tu na seminarju in z delfini bom plavala, potem se ti bom pa res posvetila, sem Ji rekla.

Z delfini nas je plavalo šest, ki smo pred meseci skupaj plavali s kiti in odveč je povedat, da je zame to posebno pleme. Ko so rekli, da bi jeseni šli na Tonga otok plavat s kiti, se mi sanjalo ni, kje to na južnem Pacifiku je in še manj, kje bom dobila denar. Ustrezno občutkom sem rekla Ja! in plačala depozit. Čez dva dni so mi v sanjah na manjšem letališču pri preverjanju dokumentov vzeli potni list in rekli: Ti pa ne greš. Če znam čemu res biti zvesta, so to moji občutki, sanje in vpogledi. Potem pa ne grem, sem si rekla in šla k organizatorki Tonga avanture po svoj polog.

Piše: Miran Zupančič

Zamislite si plamen sveče v vašem srcu, sedaj si ga zamislite izven sebe. Zamislite si ga tako in ga vstavite v svoje fizično srce. Občutite ga globoko v srcu, občutite kako se razvija -kot roža, cvet. Sedaj dajte v srce belo diamantno svetlobo v celotno področje srčne čakre, da tako ta plemen očisti vse negativnosti, osvetlite temačna mesta, temačne spomine, vdihnite ta in mračne občutke, in ko vdihavate plamen globoko v svoje srce- pustite, da gredo vsi negativni- spomini- vsi strahovi, vse kar bi lahko preprečilo plamen, da gori. Sprejmite ta hip sebe takšne kot ste.

Sedaj si zamislite ta plamen v predelu tretjega očesa (točka v sredini čela med obrvmi), kako osvetljuje vsa temačna mesta vašega uma in temačna spominjanja iz tega in mnogih drugih življenj. Vdihnite v sebe več svetlobe, da bi se tako osvetlila vaša glava, možgani, tretje oko ter obe žlezi v glavi( epifiza in hipofiza, 6in 7 center), pri izdihu pustite, da vas zapustijo vse negativne misli.

Šrila Bhakti Dajita Madhava Gosvami Maharadža

Osmi del

ODHOD ŠRILA GURUDEVA

V torek, 27. februarja 1979 (na 26. dan Govinda meseca, 492. leta Čaitanjeve ere, oziroma na dan 14. Phalguna, 1386. leta po bengalskem štetju), ob devetih dopoldne, je Šrila Gurudev sredi petja svetih imen vstopil v večne igre Gospoda Krišne, med njegovo jutranjo lilo z Radho. Duhovne brate in učence je zapustil v oceanu žalosti. Takrat je bil tudi dan odhoda Šrila Džaganath Das Babadži Maharadža in Rasikananda Deva Gosvamija. Šrila Gurudev je bil v svoji sobi v Kalkutskem mathu na Satish Mukherjee Road št. 35. Ob štirih popoldne istega dne so bhakte z njegovim telesom v spremstvu petja svetih imen odšli iz Kalkute v Majapur, kjer so ga po navodilih svetih spisov položili v samadhi. Duhovnik, ki je služboval na njegovem pogrebu, je bil njegova svetost Bhakti Promode Puri Maharadž, 1. marca 1979 pa so v njegovo čast izvedli žalno slovesnost v prostorih Čaitanja Gaudija Matha v Išodjanu, Majapur.

Priredila: Bernarda Pavko Prava

šaud 3 : ŠAUMBRA SERVIS oktober 05

Tudi danes je kot gost znami Šaumbra; ti si del šaumbra energije - zavest je to, ki stalno raste.
Kaj je šaumbra? Nimamo pravil, nič plačila, vsaj finančnega ne. Nimamo vodje, ker vsi smo vodje in vsi smo Bogovi. Govornik šaumber je delno Cauldrejev glas, del glas njegove žene Linde in del je tvoj glas - skupaj predstavljate lepoto šauda. Enkratno in značilno za šaumbre je novoenergijska komunikacija, komunikacija zavesti in zavestno razširjanje, ko vsi vse bitje damo v dragoceni čas skupnega druženja.

Šaumbra je družina ali privlačnost in razumevanje energij, duhovno potovanje oz. prebujenje angelov, ki so že bili skupaj v preteklih življenjih.
Pomeni energijo družine in doma, energijo globoke sorodnosti in ljubezni do duha, do odkrivanja energije duha v človeški dimenziji.

Če bi ga vprašali, koliko let je preživel v skupnosti šamanov v južnoameriških Andih, bi vam odgovoril tako kot domorodci - vse življenje, ob tem pa bi se prijazno, toplo in povsem mirno nasmehnil.
Kljub temu pa je bilo to le eno od obdobij na poti odkrivanja samega sebe v življenju šamana (to je zame le beseda, ki je izgubila pomen, kajti nekateri se za šamane okličejo po nekajdnevnem seminarju, pomembno je kaj človek v resnici počne, pravi) Tonyja Samare.

Rodil se je v Angliji v povsem normalni družini s skandinavskimi koreninami, ki se ni nikoli ukvarjala z duhovnostjo. "Pač pa sem se jaz rodil malce drugačen," se nasmehne. Starši so mu povedali, sam se tega seveda ne spomni, da je imel zelo močno intuicijo in da je mnoge stvari videl vnaprej. Kmalu je vsem postalo jasno, da se bo njegova pot odvila povsem drugače, kot so si zamišljali.

Pridih magičnega se magičnih kretenj drži še iz časov, ko so med starodavnimi in novejšimi ljudstvi veljale za nekaj posebnega, samo za izbrance. V današnjih časih, vsaj po letu 1990, pa se je z odprtostjo magičnih kretenj in njihovo dostopnostjo širšim množicam pridih magičnosti nekako razblinil.

Ostalo je le ime, namen, usmerjena in ustvarjalna moč in modrost le-teh pa se je spremenila. Magičnost zamenja čarobnost, zaprtost odprtost, sprejemanje in ustvarjanje. Temne predele zaprtosti v ozek krog ljudi je nadomestila čarobna moč sprejemanja, spreminjanja in ustvarjanja življenja vsakega posameznega človeka, ki se danes ukvarja z čarobnimi gibi. V tem tekstu je govora mojih izkušnjah in izkušnjah drugih posameznikov ob izvajanju treh sklopov Čarobnih gibov, znanih pod skupnim imenom Tensegrity.

Piše: Bernarda Pavko Prava

Ozaveščanje mojega bežanja pred žensko energijo me je privedlo do prepričanja, da je strah pred žensko energijo v moških in ženskah naš osnovni izziv. Boginja in njene rane so razlog Mavrice in zemeljske izkušnje in prav v tej cokli je tudi naše zdravilo. Vse to je zaradi potisnjenih bolečin, ki zadevajo našo dušo, najglobje spodaj zelo skrito in pravi mojstri smo postali v skrivanju strahu in v izogibanju ženski energiji.

Boginje se bojimo ljudje, ne boga (na oltarju) ali Boga (v sebi). Bojimo se vseh Njenih odtenkov, posebej rojevanja, ki je izraz, naših kreativnih sposobnosti.
Ustvarjanje je domena ženske - ne moške energije - a ne?
Je potem Zemljo ustvarila moška ali ženska energija? Je naš planet naredil bog ali boginja?
Nekdaj Eno, zdaj pa v zemeljskem dualizmu, ženska in moška energija eden brez drugega ne moreta. Namen je, višji zakon, če hočeš, da sta (bila) in bosta skupaj. V njunem medsebojnem spoznavanju pa se danes dogaja to, kar čutimo v svojem energijskem polju, živimo v svojih in dojemamo v tujih življenjih, beremo in poslušamo. Mene že nekaj časa zanimajo, česa se pri tem res učimo, pa poti in načini, ki bi nam na kar se da ljubezniv način pomagali obe energiji v sebi res sprejeti, jima dovoliti, da spravljeni druga z drugo (spet) postaneta Eno.

Ni dolgo tega, kar sem spregovoril o pomenu tišine in o zmožnosti, da znotraj tišine slišimo zvoke, ki vsebujejo svete ritme, s pomočjo katerih se številne, še posebej tradicionalne kulture, vračajo v človekovo naravno središče – srce.

Glasbo, napeve in plese ameriških Indijancev prežema ritem srčnega utripa, ki poslušalcu pomaga, da se uglasi z globljimi vidiki sebe. Z zavestno uporabo srčnega utripa, dihanja in še posebej določenega možganskega valovanja takšna glasba, napevi in plesi poslušalcu pomagajo doseči stanje svetosti.

Ob uporabi možganske frekvence (ki se izraža pri 7,83 Hz), lahko človeški glasovi v ubrani melodiji brez besed ustvarijo močno transformacijsko polje z jasnim namenom, da bi vstopili v zdravilni ritem, ki naš um pospremi do prostora, znotraj katerega lahko srce spregovori še toliko intenzivneje.

Celotno knjigo je za Pozitivke poskenirala in pripravila Klavdija Roškar.

POGLAVJE 178

Polno materializiran se Jezus prikaže Apollu in Tihemu Bratstvu v Grčiji. Prikaže se Klavdu in Juliji na Tiberi blizu Rima. Prikaže se duhovniku v egipčanskem templju mesta Heliopolis.
1 Apollon je v delfijskem gaju sedel skupaj s Tihim Bratstvom iz Grčije. Glasno in dolgo je govorilo preročišče.
2 Duhovniki so bili v svetišču. Pred njihovimi očmi se je preročišče spremenilo v plamenečo svetlobo, da se je zdelo, kot da gori in ga bodo použili zublji ognja.
3 Prevzeti od strahu so duhovniki rekli: "Velika nesreča se bliža, našim bogovom se je zmešalo, razdejali so nam preročišče."
4 Ko pa so plameni sami od sebe ugasnili, je stal na preročiškem odru mož, ki je spregovoril:
5 "Bog govori človeku, a ne po preročišču iz lesa in zlata, ampak preko človeške govorice.
6 Grkom so bogovi govorili po podobah, ki so jih ljudje izdelali, toda Bog, ki je Eden, sedaj govori človeku po Kristusu, edinem sinu, ki je bil, je in bo vekomaj.
7 To preročišče bo propadlo, živo preročišče Boga-Enega pa ostane vekomaj."

Šrila Bhakti Dajita Madhava Gosvami Maharadža

Sedmi del

REGISTRACIJA ŠRI ČAITANJA GAUDIJA MATHA

Za pravilno vodenje Šri Čaitanja Gaudija Matha je Šrila Gurudev skupnost uradno registriral v skladu z zahodnobengalskim zakonom št. XXXVI. iz leta 1961, ki govori o registraciji društev. To je bilo storjeno 9. avgusta 1976. Nedolgo zatem je Šrila Gurudev izročil pismo svojemu duhovnemu bratu Pudžjapad Džagamohan Brahmačari Prabhuju, upravniku kalkutskega Matha na Satish Mukherjee Road št. 35, sedeža Šri Čaitanja Gaudija Matha.

Ko se vprašamo kje so meje moje in tvoje svobode, se zamislimo. Nekateri mislijo, da so pravice njegove svobode do izražanja mnenj, brez meja. Ali je res tako? Kako razumemo načelo demokratičnosti in svobode javnega izražanja mnenj ?

Moja meja demokracije in svobode se začenja tam, kjer se konča meja svobode tistega, ki si jo je vzel. Če si nekdo jemlje preveliko polje svoje demokracije in svobode, ki sega v polje pravic drugega, krati svobodo in demokracijo drugemu. Vsiljevanje in posiljevanje z mnenji ter poseganje v pravice drugih, pomeni jemanje svobode drugemu. To ni več demokracija, temveč tiranija. Kje je torej tista pravična uravnotežena sredinska črta, ki zagotavlja enemu in drugemu pravico do njegove svobode? Enemu svobodo do izražanja njegovih mnenj, drugemu pa sovobodo, da se ne kršijo njegove, v ustavi zapisane človekove pravice in svoboščine.

Prvemu torej, da se svobodno izreka in javno izraža, drugemu pa da ne čuti pritiskov ali tiranije tistega, ki posega v njegovo svobodo in njegove pravice. Vsi se zavzemamo za uresničevanje splošno veljavnega načela, da je pomembno, da naša javna beseda ni žaljiva. Ta pojem je zelo raztegljiv. Po teži, nima nič manjše vrednosti spoštovanje človekovih pravic, ki so v ustavi zapisane, kot spoštovanje, da se ne izrekajo žalitve. Žalitve so običajno grobe in neprimerne besede, ki jemljejo človeku njegovo dostojanstvo, žalijo njegova čustva, mu jemljejo ugled in zmanjšujejo njegovo človeško vrednost. Žalitve posamezne fizične ali pravne osebe so pravno sankcionirane, ker takšno ravnanje, družba zavrača.

POGLAVJE 173

Polno materializiran se Jezus prikaže svoji materi, Mirjam, Mariji Magdaleni ter Petru, Jakobu in Janezu.
1 Pri tem, ko sta rabina Gospodovo truplo snela in polagala v grob, so bile prisotne Gospodova mati, Marija Magdalena in Mirjam.
2 Po pokopu so odšle k Jožefu na dom in tam ostale.
3 Niso vedele, da so bili judovski vojaki poslani stražit grob, niti da so ga zapečatili z rimskim žigom.
4 Tako so prvega dne v tednu navsezgodaj hitele h grobu, da bi z dišavami Gospodovo truplo mazilile.
5 Toda ko so prišle tja, so videle od groze zmedene vojake kot zblaznele tekati okrog.
6 Žene niso vedele za vzrok. Ko pa so videle prazen grob, jih je to vznemirilo in užalostilo.
7 Vojaki niso razumeli, kaj se je zgodilo. Niso vedeli povedati, kdo je odstranil Gospodovo truplo.

Priredila: Bernarda Pavko Prava

šaud 2 : SLOVO OD ŠIVE sept 05

Z nami v Coloradu ste vsi, ki poslušate/berete, del naše energije ste, čeprav niste osebno tu. Zavest ni fizična stvar, v razširjenih področjih je, povsod. Zato ne bodi suženj fizičnega telesa, naj te ne držijo nazaj omejitve človeške realnosti in dimenzije. Zavest gre lahko kamorkoli...
V zadnjem mesecu so se stvari spet spremenile, ustrezne energije lahko čutiš vsepovsod. Zato bodimo v trenutku in zmehčajmo malo stvari, ni ti treba nositi s seboj tone težke kamenine z robovi, ki ti režejo dlani. Včasih je kamen lahko mehek, lahko prav paše v dlan in jo pomirja, ves zaokrožen.

Dihajmo in domišljajmo si tak ljubezniv mehek kamen, opustimo tistega ostrega in težkega. Zmehčajmo kamenino, da bo lažja za nosit, da bo bolj spominjala in tolažila kot bremenila, da bo simbol mnogih življenj, v katerih ste šaumbre zgladile in zaokrožile ostre robove. Da bo simbol mnogih izkušenj, ki so kamnu vzele težo, trdoto, ki so kamen zmehčale in zgladile kot voda. Prav tako je lahko v tvojem življenju.

Piše: Bernarda Pavko Prava
(posvečeno 25. novembru, Ženskemu dnevu bežanja pred nasiljem)

V času obiskovanja vrtca sem sanjala vedno iste sanje, zdi se mi, da leta:
- z mamo in volkom od Rdeče kapice se lovimo okrog velikega soda; bežala sem, pa še za mamo me je skrbelo
- v temni noči s kot v prošnji sklenjenimi rokami klečim na asfaltu pred velikimi bleščečimi lučmi črnega avtomobila
- v vrtcu v tesnobi drsim po široki ograji ob stopnicah, čeprav že na vrhu vem, da me spodaj za ovinkom čaka strah.
Danes vem, da so te vztrajne more bili moji spomini na Atlantido.

Šolska leta sem bolj kot otroci v bližini preživela zaščitena in v vati nekdanjih družinskih vrednot, skenirana z maminim skrbnim očesom, skratka primerno anestezirana. Šele danes lahko začutim, kako (ne)varno sem se počutila, ko je čez dan roko nad mano držal nekdo, ki je ponoči skupaj z mano bežal pred volkom. Mogoče sem celo bežala pred obema. Skoraj zatrt upornik v meni se je tiste čase ohranjal pri življenju z občasnim samovoljnim nakupom rum ploščice iz gospodinjskega denarja. Prav božanski načrt je moral biti, da mi je mama brez besed dovolila to iluzijo ostanka moje moči, saj se je delala, da ne ve, kaj počnem.

Baird v knjigi opisuje, kako je Mojster Jast zaščitil vas sredi divjine s svojim negibno ležečim telesom na njenem obrobju:

»Pol ure pred sončnim zahodom smo prispeli v manjšo vas, ki je imela približno dvesto prebivalcev. Ko se je razvedelo, da je Jast z nami, verjamem, da je prav vsak vaščan, mlad ali star, ter vsak hišni ljubljenec in domača žival prišel, da nas pozdravi. Medtem ko smo bili mi predmet večje ali manjše posebnosti, je bilo takoj opazno, da je bil Jast v središču pozornosti, pozdravljen od vseh z najvišjim spoštovanjem. Čez nekaj trenutkov je spregovoril vaščanom in vsi, razen nekaterih, so se vrnili k svojim običajnim dolžnostim.

Jast se je obrnil k nam in nas vprašal, če želimo iti z njim, medtem ko se bo tabor pripravljal za noč. Peterica iz naše družbe je dejala, da je utrujena po današnjem potovanju in da bi šla rada počivat. Ostali smo skupaj s še nekaterimi vaščani sledili Jastu proti koncu jase, ki je obdajala vas. Ko smo prečkali jaso, smo šli še malo v notranjost džungle in prišli do telesa človeka, ki je ležal na tleh kot mrtev – tak je bil vsaj naš vtis na prvi pogled. Naslednji vtis pa je bil, da je to prej mirno spanje kot pa smrt.

Po nekem čudežnem naključju, se je mali človek znašel sredi puščave.
Naključja žal ne morem opisati, ker je že minilo, ostal je samo mali človek … sam … sredi žgočega sonca.

Sonce je sipalo nanj svoje žarke …tako močno svetlo je bilo … in obrnil je hrbet bleščeči svetlobi.

Na peščenih tleh se je izrisala velika, temna lisa.
Ustrašil se je in začel teči. A naj je še tako hitro tekel, je lisa tekla z njim. In, ko je padel in obmiroval, je obmirovala tudi lisa.

Bila je manjša, zato se je opogumil in jo previdno potipal … Pod prsti je začutil pesek, ki je bil enak pesku, kot ga je čutil pod celim telesom.
Iztegnil je eno roko … pa drugo … in pokril liso.

Oddahnil si je in počasi vstal … in lisa je bila zopet večja od njega. V grozi se je zopet vrgel na tla in zopet je bila pohlevno majhna.

POGLAVJE 169

Juda se kesa. Drvi v tempelj in vrže duhovnikom pred noge trideset srebrnikov, s katerimi nato kupijo lončarjevo njivo. Juda se obesi in ga pokopljejo v lončarjevi njivi.
1 Juda, ki je izdal svojega Gospoda, je bil med ljudsko sodrgo. Ves čas pa je pričakoval, da bo Jezus uveljavil svojo moč in s tem naredil zaznavno božjo silo, ki jo je imel, da bi podrl na tla hudobne množice ter se osvobodil.
2 Ko pa je videl svojega učenika na tleh, kako je krvavel iz številnih ran, je rekel:
3 "O Bog, kaj sem storil? Izdal sem božjega sina. Božje prekletstvo bo zadelo mojo dušo."
4 Okrenil se je in stekel z veliko naglico, dokler ni dospel do tempeljskih vrat. Našel je duhovnike, ki so mu bili dali trideset srebrnikov, da bi izdal Gospoda. Rekel jim je:
5 "Tu imate nazaj svojo podkupnino. Je kupna cena za mojo dušo. Izdal sem božjega sina."
6 Duhovniki so odvrnili: "To ni naša stvar."
7 Nato je Juda zagnal srebrnike po tleh, nakar je ves sključen od bridkosti odhitel. Na skalnem pomolu izven mestnega obzidja se je obesil in umrl.
8 Sčasoma so zanke popustile in truplo je padlo v dolino Hinnon, kjer so ga našli po mnogih dneh razpadajočega.

Šrila Bhakti Dajita Madhava Gosvami Maharadža

Šesti del

KALKUTA

Šrila Gurudev je s svojim prepričljivim Hari katha naredil zelo močan vtis na dva ugledna Kalkutčana, Manikanto Mukhopadhjajo in dr. S. N. Ghoša, direktorja tovarne Homeopathic Factory. Ko je bil Šrila Gurudev v navidezni stiski, sta mu priskočila na pomoč, postala njegova desna in leva roka ter prevzela odgovornost za upravljanje in izpopolnjevanje vseh templjev, ki jih je ustanovil. Šrila Gurudev je s svojim sijajem, značajem in besedami kasneje pritegnil tudi kalkutskega odvetnika Džajanto Kumarja Mukhopadhjajo, ki je prevzel številne odgovornosti pri vodenju Šri Čaitanja Gaudija Matha.

DRUGI PRIDIGARSKI DOSEŽKI

Eden izjemnih dosežkov Šrila Gurudeva je bil tudi njegov preboj v trdnjavo impersonalistične filozofije v Pundžabu in Hyderabadu. Na stotine mož in žena iz teh krajev je sprejelo čista načela Mahaprabhujeve vere in vajšnavskega sadačarja ter se zaobljubilo čaščenju Gospoda na način, ki ga je predpisal Mahaprabhu.