Piše: Bernarda Pavko Prava

Junija sem šla na konferenco o nezemljanih na Havaje s trdim vratom in precejšnjimi bolečinami v rami, tam pa so mi začele trzati veke in polovico obraza mi je vleklo skupaj.
O, iz Slovenije si, je rekla neznanka pri eni stojnici, tam blizu je Francija, tam je Marija Magdalena.
?! Uuph! je naredilo skoraj glasno in pred mano in v meni je spet bila Ona, jaz pa solzna in tresoča nekaj ur nisem prišla k sebi.
Pa dobro... !? Pojma nimam, kakšno zvezo imaš ti s Francijo, zdaj bom tu na seminarju in z delfini bom plavala, potem se ti bom pa res posvetila, sem Ji rekla.

Z delfini nas je plavalo šest, ki smo pred meseci skupaj plavali s kiti in odveč je povedat, da je zame to posebno pleme. Ko so rekli, da bi jeseni šli na Tonga otok plavat s kiti, se mi sanjalo ni, kje to na južnem Pacifiku je in še manj, kje bom dobila denar. Ustrezno občutkom sem rekla Ja! in plačala depozit. Čez dva dni so mi v sanjah na manjšem letališču pri preverjanju dokumentov vzeli potni list in rekli: Ti pa ne greš. Če znam čemu res biti zvesta, so to moji občutki, sanje in vpogledi. Potem pa ne grem, sem si rekla in šla k organizatorki Tonga avanture po svoj polog.

Ne moreš dobiti denarja, ker je depozit, je rekla ta.
?! Saj nisi nič naredila ta dva dneva, sem rekla presenečena, ves čas sva bili skupaj.
Ženska mojih let, ki se tudi druži z angeli, je vztrajala pri svojem.
Ok, sem se vsa vrnila vase in izbrala vso svojo energijo potegniti nazaj. Zakaj sem si tole skreirala? Pred sabo sem imela boga v ženskem telesu, sijočega angela, ki se je mirno odločil zadržat moj denar, medtem ko je moj dih zastal, saj ga ni bilo malo.
Pomagalo mi bo nekaj več jasnosti, sem si rekla, zato izbiram vedet: Česa se tukaj učim?
Na konec sveta si pripravljena it in takole izgubljat denar, samo da bi se izognila Mariji Magdaleni! je iz mene prišel jasen odgovor. In z njim zelo globok mir, veliko miru. In resnica, da je to spoznanje vredno dosti večje vsote denarja kot mi ga tukajle jemlje gospa. Pa če sem na Havaje prišla samo po odločitev, da res ne bom več bežala pred Marijo Magdaleno.
Prijateljica me je odpeljala v trgovino, kjer sem si kot simbol moje dokončne zavezanosti ženski energiji kupila nakit, ki sem ga prej ogledovala nekaj dni.

Bolj ko sem se družila z mojo Boginjo, intenzivnejši so bili fizični simptomi. Ne glede na to, kako sem si skušala pomagat, sta me nekaj mesecev skupaj boleli nadlaket in rama, posebej pri mojem odpiranju notranji resnici, povezani z Magdaleno. Jasno mi je postalo, da je bil tudi moj rak povezan z Njo. Tako sem se pripravljala na šestdnevno delavnico na Kolpi, katere namen je bil tudi delo z Boginjo. Je že mogla biti z nami, saj je bil poleg zelo nežne psice ene od udeleženk, stalno z nami res poseben muc. Dokler mu nismo dovolili biti z nami, se je star in še bolj bolan v petih minutah vrnil skozi streho, kadarkoli smo ga postavili pred prag. Scufan in ves ubog maček je kot dostojanstven nekdanji bojevnik izbranim lezel v naročje in nas praktično učil ženskih kvalitet.

Začela sem risati vrtnice in nastala je Čajnica Marije Magdalene; čutila sem novo globino milosti, miru in odprtosti, ure in ure sem samo sedela v ljubezni polni ženski energiji. Nobenega bežanja več, nobenega skrivanja, so pele moje celice, na vrsti je praznovanje. Kljub temu, še bolj verjetno pa prav zato, so me že prej, zdaj pa še bolj, Njeni odgovori, sanje in vpogledi začeli soočati s strahovi, ki so se manifestirali tudi podnevi. Sence prihajajo na dan zato, da jih sprejmemo; če se ne moremo soočiti z njimi in jih popolnoma sprejeti, je vsaka misel na duhovno rast iluzija. Motila me je človeška bližina in samo glasovi, na dan so prihajale globoke in intenzivne zamere do ljudi, ki so mi na duhovni poti zelo blizu. Sredi poletja sem se za pet tednov umaknila samo v Njeno družbo in s tem v slutnje, potem pa sprejemanje resnic o idealih, lepotah, strasteh, izdajstvih in srčnih bolečinah v enem mojem prejšnjem življenju, ki je zelo povezano z mojim Zdaj, tudi z ljudmi v bližini.

Fizičnih bolečin sem se naveličala do mere, da sem se iz ostanka svoje še delujoče iluzije odrešitve obrnila na Čarovnika iz Oza, na pomoč sem poklicala zdravilca. Zavedala sem se, da tak klic v stanju tudi-jaz-sem-Bog-zavedanja predstavlja oddajo lastne moči, ki lahko prinese samo izziv, a sem to vseeno naredila. Jasnovidec je z mano opravil kar po telefonu. Rekel je, da imam goro problemov sama s seboj, da nisem pripravljena na spremembo, da z Marijo Magdaleno nimam nič in da "ona samo tam nekaj čara". Zjokala sem se in v krajšem dihanju vso svojo energijo potegnila nazaj.
Zdaj mi pa res ni ostalo nič drugega kot Marija Magdalena. Po nekaj tednih me je roka nehala boleti.
In kaj sem se do zdaj naučila o vlogi in pomenu ženske energije?

SE NADALJUJE

Pozdravljena, ženska (energija) 1.del