POGLAVJE 169

Juda se kesa. Drvi v tempelj in vrže duhovnikom pred noge trideset srebrnikov, s katerimi nato kupijo lončarjevo njivo. Juda se obesi in ga pokopljejo v lončarjevi njivi.
1 Juda, ki je izdal svojega Gospoda, je bil med ljudsko sodrgo. Ves čas pa je pričakoval, da bo Jezus uveljavil svojo moč in s tem naredil zaznavno božjo silo, ki jo je imel, da bi podrl na tla hudobne množice ter se osvobodil.
2 Ko pa je videl svojega učenika na tleh, kako je krvavel iz številnih ran, je rekel:
3 "O Bog, kaj sem storil? Izdal sem božjega sina. Božje prekletstvo bo zadelo mojo dušo."
4 Okrenil se je in stekel z veliko naglico, dokler ni dospel do tempeljskih vrat. Našel je duhovnike, ki so mu bili dali trideset srebrnikov, da bi izdal Gospoda. Rekel jim je:
5 "Tu imate nazaj svojo podkupnino. Je kupna cena za mojo dušo. Izdal sem božjega sina."
6 Duhovniki so odvrnili: "To ni naša stvar."
7 Nato je Juda zagnal srebrnike po tleh, nakar je ves sključen od bridkosti odhitel. Na skalnem pomolu izven mestnega obzidja se je obesil in umrl.
8 Sčasoma so zanke popustile in truplo je padlo v dolino Hinnon, kjer so ga našli po mnogih dneh razpadajočega.

9 Voditelji so vzeli srebrnike, a kot ceno krvi jih niso mogli dati v zakladnico, ampak so zanje kupili lončarjevo njivo.
10 Tam naj bi pokopavali one, ki nimajo pravice, da bi njihova trupla počivala v blagoslovljeni zemlji.
11 Tja so torej pokopali truplo njega, ki je prodal svojega Gospoda.

POGLAVJE 170

Križanje. Jezus moli za svoje morilce. Pilat ukaže pritrditi na križ tablico z napisom. Jezus spodbuja spokornega roparja. Izroči Janezu v oskrbo svojo mater in Mirjam. Vojaki si razdele njegova oblačila.
1 Ljudska drhal se je prerivala in silila proti Kalvariji. Ko so prispeli na vrh, so se zbrali tesno ob Jezusu: obe Mariji, Mirjam in številne druge žene.
2 Ko jih je Jezus gledal v solzah in žalovanju, jim je rekel:
3 "Ne jokajte zame, kajti čeravno odhajam in grem skozi vrata križa, bodo vaša srca vzhičena, ko vas bom dan po soboti srečal ob grobu."
4 Na Kalvarijo je prišel dolg sprevod. Rimski vojaki so oba državna jetnika že privezali na križ.
5 (Nista bila z žeblji pribita, ampak le obešena nanj.)
6 Četverica vojakov rimske straže, ki jo je Herod pripeljal iz Galileje, je prejela povelje, da izvede ukrepe sodišča.
7 Bili so to isti možje, ki so bili odbrani, da so mučili Jezusa, s čimer naj bi iz njega izsilili priznanje krivde.
8 Ti možje so ga bičali, mu dali na glavo krono iz trnja, v roke pa zlomljen trs, so ga odeli v škrlat in se mu zasmehljivo priklanjali kot kralju.
9 Ti vojaki so Jezusa prijeli in ga slekli, ga položili na križ in bi ga nanj privezali z vrvmi. To pa ne bi zadostovalo.
10 Grozodejski Judje so bili blizu s kladivom in žeblji, pa so vpili: "Ne vrvi, ampak žeblje! Pribijte žeblje trdno in globoko v les križa!"
11 Nato so vojaki vzeli žeblje ter z njimi Jezusu prebodli noge in roke.
12 Ponudili so mu omamljajočo pijačo, mešanico kisa in mire. Toda ubranil se je, da bi izpil požirek.
13 Vojaki so imeli pripravljeno mesto, kjer naj bi postavili Barabin križ sredi med obema zločincema. Tu sedaj dvignejo križ z Jezusom, ki se je imenoval Kristus.
14 Vojaki in drhal so nato posedli okrog, da bi bili priča njegove smrti.
15 Jezus pa je spregovoril: "Moj Oče-Bog, odpusti tem ljudem, ki ne vedo, kaj delajo."
16 Pilat pa je bil pripravil tablico, da bi jo pritrdil na križ; na njej so bile zapisane hrebrejsko, latinsko in grško besede resnice: JEZUS - KRISTUS - KRALJ JUDOV.
17 Namestili so jo na križu. Ko so duhovniki brali te besede, zapisane na tablici križa, jih je pograbila jeza.
18 Šli so prosit Pilata, naj ne zapiše 'On je Kristus, kralj Judov', ampak 'On se je imel za to, da je Kristus, kralj Judov.'
19 Toda Pilat je odvrnil: "Kar sem pisal, sem pisal. Naj ostane."
20 Judovske množice, ki so videle Gospoda na križu, so divjale od veselja, vzklikajoč: "Zdravstvuj, kralj-šema!
21 Ti, ki si hotel podreti tempelj in ga v treh dneh zopet postaviti, zakaj ne rešiš samega sebe?
22 Če si Kristus, božji sin, stopi s križa, pa bodo vsi verovali."
23 Duhovniki, pismouki in farizeji so opazovali prizor in se posmehovali: "Druge je reševal iz groba, zakaj ne reši samega sebe?"
24 Judovski vojaki in rimska straža, ki je bila prišla iz Galileje, so se glasno iz njega norčevali in ga zasmehovali.
25 Eden od obeh drugih na križu se jim je pridružil, rekoč: "Če si ti Kristus, potem imaš moč. Izgovori le besedo, pa boš rešil sebe in mene."
26 Drugi križani ga je zavrnil: "Ti lopov, ali se ne bojiš Boga?
27 Ta človek je brez vsakršne krivde, medtem ko sva ti in jaz kriva in plačujeva svoje dolgove."
28 Potem se je obrnil na Jezusa in ga prosil: "Gospod, vem, da pride kraljestvo, kraljestvo, ki ga svet nikdar ne more dojeti.
29 In ko ti prideš na oblakih nebes, se me spomni."
30 Jezus mu je odgovoril: "Glej, zares boš z menoj ta dan v kraljestvu duš."
31 Tesno ob križu pa so stale številne žene iz Judeje in iz Galileje. Med njimi so bile: Gospodova mati in Mirjam
32 ter Marija, mati obeh apostolov Jakoba in Janeza, ter Marija Magdalena, pa Marta, Ruta in Marija ter Saloma.
33 Ko je Jezus videl svojo mater in pevko Mirjam stati tesno ob križu ter Janeza blizu njiju, je rekel Janezu:
34 "Tvoji najnežnejši skrbi prepuščam svojo mater in svojo sestro Mirjam."
35 Janez je odgovoril: "Dokler bom živel, bo moja hiša dom tvoje trikrat blagoslovljene matere in tvoje sestre Mirjam."
36 Po judovskem običaju so obleke zločincev pripadale izvrševalcem zakona, ki so zločince usmrtili.
37 Potem ko je bil Gospod križan, so si torej rimski stražarji razdelili med sabo Gospodova oblačila.
38 Ko pa so ugotovili, da je njegova vrhnja obleka brez šivov,
39 so stražarji z žrebom določili, komu bo pripadla.
40 Tako se je izpolnilo pismo, ki pravi: 'In razdelili so si moja oblačila, za mojo suknjo so žrebali. '

POGLAVJE 171

Zaključni prizori križanja. Jožef in Nikodem snameta s Pilatovim privoljenjem Jezusovo truplo s križa in ga položita v Jožefov grob. Ob grob postavijo stražo stotih judovskih vojakov.
1 Ob šesti dnevni uri, čeravno je sonce bilo v zenitu, je postalo temno kakor ponoči.
2 Ljudje so si poiskali svetilke in si po gričih naredili ognje, da so mogli videti.
3 In ko sonce ni več dajalo svetlobe ter se je stemnilo, je Gospod zaklical: "Heloi! Heloi! Lama sabachtani!" kar pomeni: Ti sonce, ti sonce, zakaj si me zapustilo?
4 Ljudstvo ni razumelo besed, ki jih je izrekel. Mislili so, da je izgovoril ime Elija, pa so rekli:
5 "V svoji stiski kliče Elijo. Bomo videli, ali bo prišel."
6 Zdaj je Jezus rekel: "Žejen sem." Rimski vojak je pomočil gobo v kis in miro, pa mu jo je dvignil k ustom.
7 Ob deveti dnevni uri se je začela tresti zemlja, v temi tega dne brez sonca pa se je nad križem pojavil zlat veletok bleščeče luči.
8 Iz te svetlobe se je zaznal glas, ki je rekel: "Glejte, dopolnjeno je."
9 In Jezus je rekel: "Moj Oče-Bog, v tvoje roke izročam svojo dušo."
10 V svojem sočutju je rimski vojak dejal: "Ta agonija je prehuda. Naj mu bo olajšano." In s sulico mu je prebodel srce, da se je dopolnilo. Sin človekov je bil mrtev.
11 Znova se je stresla zemlja. Mesto Jeruzalem je nihalo sem in tja. Griči so dobivali razpoke in grobovi so se odpirali.
12 Ljudje so pravili, da so se mrtvi vrnili iz grobov, da so hodili po cestah.
13 Tempelj se je majal in zavesa med svetiščem in Presvetim se je raztrgala na dvoje. Vse naokrog je vladal skrajen preplah.
14 Rimski stražni vojak, ki je stal ob križu, je vzkliknil: "Brez dvoma je bil ta, ki je umrl, božji sin."
15 Ljudstvo je zdaj naglo zapuščalo Kalvarijo; duhovnike, farizeje in pismouke je prevzemal strah.
16 Iskali so zatočišče v sinagogah in v svojih domovih, vzklikajoč: "Glejte, to je srd Jehove."
17 Bil je predvečer praznika Pashe. Po judovski postavi je bilo prepovedano, da bi kak zločinec visel na križu v soboto.
18 Zato so prosili Pilata, naj ukaže sneti trupla križanih.
19 Pilat je poslal svoje stražarje na Kalvarijo, da bi videli, ali so bili vsi križani mrtvi.
20 Ko so stražarji odšli, sta prišla dva postarana Juda k vhodu palače, da bi obiskala governatorja.
21 Oba sta verovala, da je bil Jezus prerok, poslan od Boga.
22 Prvi od njiju je bil rabin Jožef iz Arimateje, član sinedrija, pravičen mož in ljubitelj postave.
23 Drugi pa je bil Nikodem.
24 Ta dva moža sta padla k Pilatovim nogam in zaprosila, da bi smela vzeti truplo Nazarečana ter ga položiti v grob.
25 Pilat je privolil.
26 Jožef pa je bil pripravil dragoceno zmes, da bi mazilila Jezusovo telo - sto funtov aloe in mire - ; vzela sta jo in odhitela na Kalvarijo.
27 Ko so se stražarji vrnili, so javili, da je Nazarečan mrtev, oba zločinca pa da živita.
28 Pilat jim je ukazal, naj še živečima strejo kosti, nato njuni trupli sežgo, Nazarečanovo pa izroče rabinoma, ki prideta ponj.
29 Vojaki so storili, kakor je ukazal Pilat.
30 Rabina sta prišla in snela Gospodovo truplo. Ko sta ga mazilila s kupljenimi dišavami,
31 sta ga položila v novo izsekan grob, narejen za Jožefa v trdno skalo.
32 Nato sta zavalila k vhodu groba velik kamen.
33 Duhovniki so se bali, da bi Jezusovi prijatelji ponoči prišli in truplo Nazarečana vzeli, potem pa nemara razglašali, da je vstal od mrtvih, kakor je bil napovedal.
34 Zato so prosili Pilata, da bi poslal h grobu svoje vojake, ki naj bi stražili truplo.
35 Toda Pilat je odvrnil: "Ne bom vam poslal rimske straže. Imate judovske vojake in lahko pošljete sto mož s stotnikom na čelu, da zastražijo grob.
36 Tako so poslali sto vojakov za stražo ob grobu.

XX.
RESH
JEZUSOVO VSTAJENJE

POGLAVJE 172

Pilat ukaže, da z rimskim žigom zapečatijo skalnati vhod v grob. Opolnoči koraka okrog groba skupina tihih bratov. Vojaki so v alarmu. Jezus pridiga duhovom v ujetništvu. V zgodnjem nedeljskem jutru vstane iz groba. Od duhovnikov podkupljeni vojaki morajo trditi, da so učenci truplo ukradli.
I Grob, v katerega so položili Gospodovo truplo, je bil v vrtu Siloam, polnem cvetja, blizu Jožefovega doma.
2 Še predno je dospela straža, je Kajfa poslal na vrt skupino duhovnikov, ki naj bi se prepričali, da je Jezusovo truplo v grobu.
3 Odvalili so kamen, videli so truplo in nato so kamen znova privalili k vhodu.
4 Pilat pa je poslal svojega pisarja, ki je na kamen pritisnil rimski pečat tako, da bi se ta zlomil, ako bi kdo odmaknil kamen.
5 Zanj, ki bi zlomil pečat Rima, bi to pomenilo njegovo smrt.
6 Vsi judovski vojaki so zaprisegli zvestobo, nato se je pričela straža.
7 Opolnoči je bilo še vse v redu. Nenadoma pa je grob obdala plameneča svetloba, po vrtu navzgor pa je po poti stopala skupina belo oblečenih vojakov eden po eden.
8 Prišli so do groba, kjer so nato stopali ob vhodu tja in nazaj.
9 Judovski vojaki so bili v pripravljenosti, misleč, da so prišli prijatelji po Nazarečanovo truplo. Poveljnik je dal znamenje za napad.
10 Napadli so, a nobeden od belo oblečenih vojakov ni padel. Niti ustavili se niso, ampak so med zastrašenimi možmi korakali gor in dol.
11 Stopili so na rimski žig. Niso govorili, niso iztrgali mečev iz nožnic. Bili so to člani Tihega Bratstva.
12 Judovski vojaki so hoteli zbežati, a so popadali na zemljo.
13 Nato so ob strani čakali, dokler niso belo oblečeni vojaki odkorakali in ni svetloba ob grobu pojenjala.
14 Potem so se vrnili. Videli so, da je bil kamen na mestu, žig nedotaknjen, pa so nadaljevali s stražo.
15 Toda Jezus ni spal v notranjosti groba. Telo je sredstvo javljanja za dušo. Duša pa je duša brez tega svojega sredstva za javljanje.
16 In v kraljestvu duš, ne da bi se javljal na zunaj, je Gospod nastopil in učil.
17 Odpiral je vrata ječ in dajal jetnikom prostost.
18 Trgal je verige vklenjenim dušam ter vodil k luči zasužnjene.
19 Z očaki in preroki iz davnine je sedel na posvetu.
20 Srečal se je z duhovnimi učitelji vseh časov in podnebnih pasov. Pred velikimi zbori je stal in poročal o svojem življenju na zemlji ter o svoji smrti kot žrtev za človeka.
21 In o svojih obljubah, da se bo spet odel v oblačilo mesa ter hodil s svojimi učenci, samo da dokaže človekove možnosti.
22 Da mu izroči ključ življenja, smrti in vstajenja od mrtvih.
23 V zboru vseh učiteljev je sedel in pripovedoval o razodetjih prihodnje dobe,
24 ko bo ona, Modrost-Sveta Sapa, napolnjevala zemljo in ozračje s svetim dihom in človeštvu odprla pot do popolnosti in življenja brez konca. -
25 Vrt Siloam je bil tih na sobotni dan. Judovski vojaki so stražili in nihče drug se ni bližal grobu. Toda naslednjo noč se je prizorišče spremenilo.
26 Opolnoči je vsakdo od judovskih vojakov zaslišal glas, ki je govoril: Adon Mashich Cumi, kar pomeni: Gospod Kristus, vstani.
27 In znova so menili, da so na delu Jezusovi prijatelji, da so prišli in bi hoteli odnesti Gospodovo truplo.
28 Z naperjenimi meči so stali nared, a spet so zaznali iste besede.
29 Zdelo se je, kot da bi bil glas vsepovsod naokrog, a vendar niso videli nikogar.
30 Vojaki so od strahu prebledeli, toda ubežati iz strahopetnosti bi zanje pomenilo smrt. Torej so ostali in stražili.
31 Ponovno, bilo je tik pred sončnim vzhodom, je nebo zažarelo v svetlobi, in kot da je oddaljeno grmenje napovedovalo bližajočo se nevihto.
32 Tedaj se je zemlja začela tresti in v svetlobnih žarkih so videli prihajati doli iz nebes postavo. Rekli so si: 'Glejte, prihaja angel!'
33 Ponovno so zaslišali: 'Adon Mashich Cumi.'
34 Ta belo oblečena postava je stopila na rimski žig in ga strla na kosce. Mogočni kamen je prijela, kot da bi bil kos proda iz potoka, ter ga vrgla na stran.
35 In Jezus je odprl svoje oči ter rekel: "Zdravstvuj, vzhajajoče sonce, prihod dneva pravičnosti!"
36 Nato je zložil svoj pogrebni prt, obveze glave in pogrinjala ter vse zložil ob strani.
37 Tedaj se je vzravnal pokonci in za trenutek je stal ob strani belo oblečene postave.
38 Bojazljivejši izmed vojakov so popadali po tleh in skrili obraze v dlani, hrabrejši so stali in stražili.
39 Videli so, kako se je Nazarečanovo telo preobrazilo. Videli so, da je iz umrljivega postalo neumrljivo, potem pa je izginil.
40 Od nekod, ne, od vsepovsod so vojaki slišali glas, ki je oznanjal:
41 "Mir, mir na zemlji; blaga volja ljudem."
42 Pogledali so - grob je bil prazen in Gospod je vstal, kakor je bil rekel.
43 Vojaki so odhiteli v Jeruzalem k duhovnikom ter javili:
44 "Poslušajte, Nazarečan je vstal, kakor je bil rekel. Grob je prazen, človeškega telesa ni v njem." Nato so pripovedovali o vseh čudovitostih pretekle noči.
45 Kajfa je sklical Jude v posvet. Rekel jim je: "Ne sme se razvedeti novica, da je Jezus vstal od mrtvih.
46 Če bi se to zgodilo, bi vsi ljudje govorili: 'On je božji sin.' Vsa naša pričevanja bi se potem izkazala za kriva."
47 Zdaj so poklicali notri vojaško stotnijo in ji rekli:
48 "Vi ne veste, kje se zdaj nahaja truplo Nazarečana. Če torej greste in razglasite, da so njegovi učenci prišli in telo ukradli, medtem ko ste vi spali,
49 prejme vsak od vas srebrnik, mi pa bomo s Pilatom uredili zadevo zlomljenega rimskega žiga."
50 Vojaki so storili, za kar so bili plačani.