Kot v marsikateri povesti so tudi v "zgodbi življenja" ob  našem rojstvu prisostvovale tri vile. Ko je napočil pravi trenutek, so pristopile in se ena za drugo nagnile nad novorojeno bitje. Iz njihovih src se je izvila misel, kot popotnica, ki naj nas spremlja skozi življenje.

Prva vila je dahnila, "išči svoje bistvo", druga je dodala , "išči ljubezen" in tretja "išči smisel". Ljubeča svetloba, ki je žarela iz obličij rojenic, se je skupaj s tremi sporočili popolnoma vsrkala v avro novorojenega bitja in takrat so vile zapustile prizorišče.

Varovanje ljubezni
Glavni namen strehe pri zgradbi je v tem, da varuje ljudi pred dežjem in snegom ter pred preveliko toploto sonca. Zato je povsem naravno, če imamo streho za simbol kvalitete ljubezni.

Ko začnete s pokrivanjem vaše zgradbe, se morate prepričati, da vaši motivi niso sebični, to je, da vas ne vodijo do namenov, ki so določno škodljivi za druge ali da jih želijo ponižati. Če želite, na primer, povečati svoje blagostanje - denar in lastnino, kar se odraža kot moč nad življenji in srečo drugih, ki so manj uspešni ali manj srečni kot vi - to lahko naredite le na osnovi splošne koristi.

Vzdrževanje resnicoljubnosti
Prišli smo do drugega bistvenega dela naše izgradnje - do zidov, ki stojijo na temeljih in podpirajo streho. Zidovi zgradbe, ki morajo biti tako visoki kot varni, imajo dve zelo pomembni potezi - morajo biti popolnoma ravni in natančno izdelani, material mora biti dobre kakovosti, brez resnih hib.

Kaj je tisto v značaju, kar ustreza tem zidovom? To je vrlina resnicoljubnosti. Da bi vaša gradnja značaja dosegla višino in trdnost, morajo biti njeni zidovi pokončni in trdni, v skladu s popolno resnico. Ni nujna velika količina znanja, ampak mora biti tisto, ki ga imamo, natančno. Ne prizadevajte si pridobiti velike količine znanja ali dosežkov, ampak poskrbite za njihovo kakovost.

Razmišljanje o ognju in njegovi simboliki pričnimo z izrekom starogrškega filozofa Heraklita, ki je dejal: "Kozmos je večno živi ogenj; zmeraj je bil, je in bo, vžigajoč se po merah in ugašajoč po merah ... Vse je zamena za ogenj, ogenj zamena za vse, kakor blago za zlato in zlato za blago."

Tudi v ezoterični literaturi lahko preberemo, da je bistvo stvarstva pravzaprav skrivnosten, živ kozmični ogenj. Zaradi njegove energije in moči preoblikovanja ga povezujejo z nastankom sveta. Ogenj predstavlja tudi enega od štirih temeljnih elementov. Ezoterično lahko te štiri elemente povežemo s posameznimi ravnmi bivanja, in sicer fizično raven z zemljo, astralno z vodo, mentalno z ognjem in svet duha z zrakom.

(Paul Valéry Crisis of the Mind (1919))
Paul Valery
Prvo pismo

Pozne civilizacije...vedeti moramo, da smo smrtni.
Dolgo smo poslušali zgodbe o izginulih svetovih, o imperijih, ki so izginili brez sledu, ki so potonili v neraziskano globino stoletij skupaj z svojimi ljudstvi, stroji, z dobrimi in slabimi nameni, z zakoni, z učenostjo in uporabno znanostjo, z slovnico in slovarji, skupaj z klasiko, romantiko in simbolizmom, z kritiki in kritiki kritik.....Zavedali smo se, da je vidna zemlja iz pepela in da ta pepel v sebi nosi pomen. Skozi obskurno globokoumnost zgodovine bi lahko z intelektom in bogastvom naložili toliko fantomov velikih ladij, da jih ne bi znali prešteti. A nam poslane katastrofe, kljub vsemu niso samo naše.

Izgradnja značaja
Priprava zemljišča
Najprej morate pripraviti zemljišče, na katerem naj bi rastla vaša izgradnja značaja. Prvič, pretehtajte osebnostni vidik, sestavljen iz telesa z njegovimi značilnostmi in iz zbirke ustaljenih želja in misli, ki so se razvile skozi življenje, predvsem za zadovoljevanje vaših potreb. Kaj je

za vas ta osebnostni jaz, poleg tega, da je to neko mnenje o samemu sebi? To mnenje ste oblikovali na podlagi stikov s svetom, z gledanjem, nekako, v ogledalo življenja, s poslušanjem mnenj drugih okoli sebe, z zaznavanjem načina ravnanja do vas, z odkrivanjem lastnih spretnosti in nezmožnosti, s primerjanjem svoje pojavnosti s pojavnostjo drugih ljudi.

Piše: Taja Veroti Karma plus

Danes lahko pogosto slišimo kaj o čustvenih vampirjih, beremo knjige, vrstijo se predavanja na to temo, televizijske oddaje … še soseda ve povedati kakšno zanimivo štorijo. Pa vendar ni energetski vampirizem prav nič novega, čeprav je uradna psihiatrija šele pred kratkim uvedla nov pojem glede tovrstnih motenj. Vampirizem obstaja vsaj toliko časa, kot obstaja človeštvo. Žal je to vsakdanji pojav v naši družbi in se še širi.

Najpomembnejši vzorec, ki se ga naučimo v družini, je ravno način, kako priti do energije. Mnogi ljudje so preobremenjeni. Njihov vsakdanjik je zapolnjen z "moram, moram, moram" … Če vedno postavljamo druge pred sebe, se prej ko slej iztrošimo. Zmanjka nam energije. Pomembno je, kaj naredimo takrat, ko smo brez nje.

Kaj je značaj?
Značaj je žig ali znamenje duše, ki se izraža v življenju.

Vi lahko razdeli te vaše življenje na dva dela - na notranji jaz, ki ohranja svoje lastno ravnovesje, medtem ko čuti, misli in deluje; in na zunanji svet, ki vključuje telo z vsemi njegovimi zahtevami in potrebami. V življenju nekega kamna je vse zunanje, do tiste mere, kot smo to sposobni videti. Mnoge rastline že kažejo nekaj značaja, živali pa še več. Večina ljudi tu pa tam pokaže svoj značaj, vendar pa je le razsvetljeni tisti, pri katerem je notranje življenje vladar telesa in okolja, in ki prilagaja vse okoliščine notranjemu namenu, tako da ga lahko z vso pravico imenujemo osebo značaja - je velik znotraj, je človek, v katerem je sila duše močnejša kot pa sila telesne navade in okolja. Tak značaj bo viden v vseh drobnih življenjskih dogodkih.

Love all, serve all (Ljubi vse, služi vsem) in Help ever, hurt never (Vedno pomagaj, nikoli ne prizadeni) so napisi, ki jih človek srečuje na vsakih nekaj metrov, ko se po dolgi, 12 ur trajajoči vožnji z letalom in avtobusi končno približa svojemu tako želenemu velikemu cilju. Tam daleč, daleč na jugu Indije.

Kozmični avatar, prinašalec luči, modrosti in brezpogojne ljubezni. Mojster vseh mojstrov, duhovni oče tisočerih sledilcev. Ne samo prebivalcev Indije, temveč vse zemeljske oble. Ne samo hindujcev, temveč verujočih najrazličnejših veroizpovedi, barve kože in prepričanj. Celo neverujočih.

Resničen napredek
Življenje nikoli ni bilo in ne more biti pasivno; in rast človeškega bitja bo hitra ali počasna, povsem v skladu s tem, kar se izrazi iz notranjosti. Biti pasiven pomeni biti v določenem trenutku mrtev ali v snu. Celo v tisti religiozni predanosti do Boga, ki so jo izražali najbolj razpoznavni svetniki, je obstajal nenehen aktiven napor - zato da bi obstajala odprtost uma in srca za to predanost, zato da bi se zavedali duhovne sile ali milosti, ki ne more valovati v zaprte ume lenih, ne-razmišljajočih in sebičnih ljudi.

Oseba je značaj in edina stvar, ki jo je mogoče imenovati napredek, je posameznikov razvoj.
Življenje vam ne bo podarilo trajne sreče, dokler ne boste prepoznali in ubogali te resnice, ter spoznali, da je življenje namenjeno razvoju značaja proti usodi, ki po svojem veličastju presega vse sedanje predstave. Duhovna lakota vam ne bo naklonila počitka, ampak vas bo gnala vse do tega cilja človeškega življenja.

Zakaj izgrajevati značaj?
Zakaj bi morali premišljeno težiti k razvoju značaja? Prvič zato, ker ne boste srečni in zadovoljni vse dotlej, dokler tega ne boste, in drugič, ker to zahteva od vas igra življenja kot dolžnost. Živi ste zaradi določenega namena in nekje v notranjosti vaše zavesti tli medla slutnja o tem dejstvu; iščete ali pričakujete nekaj, česar pomanjkanje vam odvzema popolno zadovoljstvo.

Vaše usmerjanje drobnih usod - od jutri do naslednjega tedna, do naslednjega leta in do konca življenja v tem telesu - in vaše širše usode, ki naj bi se izpolnila v nepredstavljivi veličini v prihodnosti onkraj le-teh (v toku ponovnih rojstev na zemlji ter življenju v drugih svetovih), počiva v vaših lastnih rokah. Prihod te veličine lahko sedaj pospešite z vašimi napori, ravno tako, kot je vaše sedanje stanje rezultat naporov, ki ste jih opravili v preteklosti - in ničesar drugega.

Za vse nas, ki zaradi različnih razlogov flirtamo s tistim onkraj, s transcendentnem, z duhovnim, velja, da se pogosto ujemamo v zanke intelekta. Takoj tisti trenutek pa se to manifestira v našem vsakdanjem življenju na način, da pademo nekaj korakov nazaj.

Torej v nekem trenutku se znajdemo v prepričanju, da je naš duhovni nivo neprimerno višji od nekoga drugega, mogoče od povprečne okolice. Že samo tako prepričanje samo, nas pripelje do okoliščin v vsakdanjem življenju, ko bomo lahko ugotovili, da smo še globlje kot smo kadarkoli bili. Seveda, če smo že tam, da lahko take dogodke opazimo in jih dojamemo.

Kot otrok sem nekoč splezala na majhno drevo pred sosedovo hišo, čeprav so mi to prepovedali. Ena od glavnih vej drevesa se je zlomila, zaradi česar se je posušilo. Prestrašena sem zbežala stran in šele po nekaj tednih sem zbrala pogum, da sem šla k sosedu in priznala, kaj sem naredila.

Spomnim se olajšanja, ki sem ga pri tem občutila. Toda poleg tega tudi prijaznosti tega soseda, ki mi je zagotovil, da mi je oproščeno. Osvobojena sem bila glodajoče krivde, tako da sem se znova počutila varno in domače na naši ulici.

Piše: Saša Bešter v novih Misterijih www.misteriji.si

Spominja nas, kdo smo, od kod prihajamo
Tjaša Dorelay, šepetalka angelov in medijka, ustanoviteljica spletnega portala Angelski dotik, avtorica tečaja za povezovanje z angeli Celestial Inspiration, je živ psihični prevodnik duhovnega sveta. V življenju ji pomagajo samorogi, angeli in boginje. In seveda njena izostrena intuicija, s katero premaguje še tako težavne izzive te inkarnacije.

Ko zmore jezditi na valovih življenja, se predajati lepoti sedanjega trenutka in tkati pripoved s tem, kar ona je, pomaga tudi nam, da uzremo prelepo notranje bistvo in prebudimo samoroga v sebi, milostno ohranjenega v kolektivnem spominu prenekatere človeške kulture.

Golob je bil v mnogih starih duhovnih tradicijah spoštovan in nadvse cenjen simbol. V prejšnjih časih je bil še posebno posvečen ženskim božanstvom, pri Babiloncih boginji Astarti, pri Egipčanih Izis, pri Rimljanih Veneri in pri Grkih Afroditi. Vedno pa je bil simbol plodnosti in ljubezni. Druge kozmologije opisujejo goloba kot prinašalca božanske volje., ki predstavlja moč in red in ki ohranja nižje svetove kot podobo božanskih svetov. S pa je golob tudi povezan s stvariteljsko božansko dejavnostjo v vesolju.

V judovski tradiciji, je bilo ime goloba sveti simbol. Golob se hebrejsko imenuje IONAH. To ime srečamo zopet npr. pri preroku Jonahu iz Niniv, pri Janezu Krstniku in tudi pri Janezu Evangelistu. Golob je simbol božanskega navdiha.

V ustanovni listini Svetovne zdravstvene organizacije je zdravje opredeljeno kot čim tesnejši približek popolnega telesnega, duševnega in socialnega blagostanja človeka, kar bi bil ideal naše psihofizične in družbene umeščenosti z medsebojnim sožitjem.

Vzhajajoči kanček svobodnjaško pronicljive psihološke in antropološke vede takisto izpostavlja duhovno plast zdravja, ki izžareva neskončno ljubezen, notranjo človekovo svobodo za trezno in poglobljeno odločanje, razvijanje zrele odgovornosti in vesti, doživljanje smisla, lepote in dobrote ter verovanje v nekaj neotipljivega, nematerialnega in še ne povsem znanstveno dokazanega, denimo v Višjo Silo, Stvarstvo, Celoto, Vesolje ali Boga. To je metaspoznanje brezčasne in brezmejne prepojenosti slehernika z vsakim in vsem, torej zavedanje Enosti, kakor na Nebu, tako na Zemlji, po starodavnih indijskih Upanišadah tat tvam asi, človeško in božansko sta Eno.

Neštetokrat beremo ali slišimo, da s tem, ko živimo v svojem srcu, stopimo v stik s svojim bistvom, duhovno rastemo, se nadgrajujemo in tudi samozdravimo.

Mnogo ljudi pa ne ve, kaj natančno to pomeni, predvsem pa, kako stopiti v srce.

Stopiti v svoje srce, živeti v srcu, ni enako kot biti dober, srčen, radodaren. Stopiti v srce in živeti v srcu pomeni, da ne živimo v levi polovici možganov - torej da ne reagiramo in ukrepamo razumsko, temveč v skladu s svojim bistvom, v skladu s svojo dušo in našimi največjimi kvalitetami ter vrednotami, s katerimi smo že prišli v to življenje.

»Kaj ima človek od vsega svojega prizadevanja pod soncem?«
In videl sem vse delovanje, ki se je dogajalo pod soncem in glej, vse je nekoristno in ujeto v veter.« ( Pridigar 1, 3).

Na vsakega izmed nas pride v našem razvoju, ki obsega mnoge inkarnacije, nekoč trenutek, ko si postavljaš podobna vprašanja in prideš do podobnih spoznaj kot pridigar Salome.

Če se ozreš naokrog in opazuješ svoje življenje, spoznaš, da so vsi tvoji ideali o ljubezni, miru, svobodi in harmoniji postali le nekakšni drobci. Posedovanje. Priznanja, slava in moč so izgubili svoj magični vpliv. Bliža se starost in samo vprašanje časa je, kdaj boš zapustil tisto malo, kar si v življenju pridobil. Rojeni smo bili v svet, za katerega sploh nevemo zakaj smo v njem.

Iz nove revije Hana www.revija-hana.com

Da bi razumeli, kaj so duhovi, demoni, angeli ter druga svetlobna bitja, moramo najprej razumeti, kaj je stvarstvo in kako deluje materialna dimenzija, v kateri se nahajamo. Mi kot duše se nahajamo na drugih sferah – ali z drugimi besedami: mi smo v drugih dimenzijah. Za 3 dimenzionalnost (3 D), kar je materialna dimenzija, pa potrebujemo fizično telo, da lahko ustvarjamo in kreiramo. Seveda je pri vsem tem še en cilj, ampak o tem kdaj drugič.

Ko se utelesimo, dobimo telo, ki pa ima, žal, mnogo blokad. Ne moremo se spomniti, kdo smo in kaj je pravi namen našega bivanja tukaj, na Zemlji. Torej je igra taka, da se mora posameznik spoznati in razviti, se znotraj sebe uravnovesiti, in s tem izničiti blokade. To v resnici niso blokade, ampak zaprti energetski kanali, ki jih mora posameznik odpreti, če želi doseči popolno svobodo.

Operacijski sistem našega bioračunalnika bi bilo treba nadgraditi, da bi znal razlagati še kaj več kot zunanji svet. Ta misel se ponuja kar sama. A kaj, ko se nam zdi, da je njegova sprememba nekaj povsem neobičajnega. Toda to ne drži. Naš intelekt smo razvijali zelo enostransko, kar je človeštvo pripeljalo v nezavidljiv položaj, v katerem se nahaja. Intelekt sam po sebi nima omejitve rasti. Tisti, ki si omejitve postavlja, smo mi sami.

Primerjava človeka z bioračunalnikom je kar posrečena. Oba obdelujeta goro informacij, le da človek te informacije tudi "živi". Sposobnost računalnika ocenjujemo po tem, kaj vse zna izračunati, prezentirati, razjasniti. Navzlic dejstvu, da človek informacije tudi "živi", ne zna razložiti, kaj temeljni pojem - življenje - sploh je. To napeljuje k zaključku, dačlovekovemu bioračunalniku še marsikaj manjka.

Kaj pomeni pazaba? Grška mitologija govori o reki z imenom Leta. Teče skozi kraljestvo Had, skozi podzemni svet, v katerega prihajajo duše umrlih. Tam pijejo vodo iz Lete in s tem pozabljajo na prejšnje življenje. Tako izguba spomina na prejšnje življenje vsebuje nekdanji vidik pozabe, ki pa ima za vse nas daljnosežne posledice. S tem mislim na spomin na naše prvotno življenje.

Naš materialni svet, v katerem poteka naše vsakodnevno življenje, ni samo plod pozabe, je pozaba sama. In ta minljivi svet je reka Leta, ki nas brez cilja nosi. Kako globoko smo se pogreznili v preteklost? Kako nam gre s to stvarjo v našem vsakdanu življenja? Pri branju časopisov, vožni z avtom, ko smo pod stresom ali ko predgledujemo naše finančno stanje? V odnosu do drugih ljudi, ko nam kdo dela dobro ali nas grdo izigrava? In kako lahko doživljamo telesno šibkost? Nas potegne val pozabe ali pa lahko ohranimo spomin na božansko? Se sploh še spomnimo česa, kar bi lahko imenovali kot neskončnost, večnost, Bog, božansko delovanje in energija?

Prepoznajte tišino ali z drugimi besedami globok mir v sebi in vse, popolnoma vse v vašem življenju se bo postavilo na svoje mesto. Tudi najhujše nemogoče reči se bodo pričele reševati same od sebe in lahko se boste samo čudili.

Za večino ljudi je ta dimenzija življenja, ki se skriva v nas popolnoma neznana, absurdno neprivlačna. Kljub temu, da se tam skriva popolnoma vso znanje, vsa modrost in vsak odgovor, se človeštvo šele v zadnjih nekaj desetletjih skoraj da po vsem svetu, omembe vredno ozira v to smer.

Rast notranje zavesti, je resnična evolucija človeka. Čemu pravzaprav živim? Ali obstaja pomembnejše vprašanje, ki je pomembnejše od tega?
Že v egipčanskih templjih se je spraševalo: »Človek, kdo si? Od kod prihajaš? Kam greš?«. Mar niso to vprašanja, s katerimi nas poskuša stvarnik doseči? Ali niso vsaj povabilo, da bi se raziskalo lastno življenje?

Veliki duhovni, filozofi in misleci vseh časov so raziskovali človeško stremljenje po sreči. Današnji moderni filozofi to opisujejo kot nedoločljivo iskanje življenja brez bolečin in skrbi. Kdor se v svojem okolju ozre okrog sebe, nedvomno ugotovi, da takega življenja še nismo dosegli.