Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Pot_Mir_Sreca_Nasilje_Problemi_Sadhana

Pot do miru in sreČe sobota, 1. julij 2023 @ 05:02 CEST Uporabnik: Pozitivke Kateri so vzroki tvojih problemov? Kako lahko premagaš te probleme? To so pomembna vprašanja, o katerih govori v Londonu živeči indijski duhovni učitelj Swami Nirliptananda v tečaju o svetem hindujskem besedilu, Bhagavadgiti ali Gospodovi pesmi. V njej se duhovni iskalec - Ardžuna pogovarja z Gospodom Krišno, ki je utelešenje čiste ljubezni in ki bi mu v krščanstvu ustrezal Kristus. Krišna Ardžuno uči o nasilju in nenasilju, o človekovem nesmrtnem bistvu in o pravilnih odnosih. Vendar doktrina Bhagavadgite ne govori le o morali in etiki. Njen nauk nagovarja tudi človeka samega. Govori tudi o tem, da se mora posameznik prefiniti in prečistiti svoj razum. Če zaradi tistega, kar delamo v življenju, nismo boljši, ampak ostajamo človek istih navad, pomeni, da se ne prefinjujemo, da ne delamo pravih stvari da bi duhovno napredovali. Zelo pomembno za nas je, da vemo, kaj naj bi delali v življenju in kaj je osnovni vzrok za naše probleme. Objavljamo odlomek iz njegovega tečaja o poti do miru in sreče. Iskanje miru Človek je od nekdaj iskal mir in še vedno ga išče. Kljub materialnim dosežkom ga nismo našli, kajti ne dobi se ga s tem, da podpišemo pogodbo, da ga kupimo ali da ga najamemo kot služabnika. Mir moramo odkriti. Moramo ga doseči. Je znotraj nas. In da bi prišli do njega, je potrebna samodisciplina (tapas), meditacija (sadhana) ter določen način življenja. Mir pride takrat, ko sta človekov um in njegova narava čista. Je najbolj bistvena sestavina življenja. Z mirom imamo vse. Mir pride kot posledica samjame, kar pomeni samoobvladovanje ali samonadzor. Joga je v svojem bistvu samonadzor, ki je temelj duhovnega življenja. Brez tega ni duhovnosti. Bhagavadgita pravi, da se moramo dvigniti sami, kajti mi smo sami svoji sovražniki, smo sami svoji prijatelji, smo glavni vzrok za probleme v svetu. Človeštvo je vzrok za svetovne probleme. Te bomo imeli tako dolgo, dokler se ne bomo prefinili. Smo, kar je naš um Pravijo, da je um kot ogledalo. Ko se poskušamo pogledati v zaprašenem ogledalu, se ne moremo jasno videti. Ko pa ogledalo očistimo, se lahko vidimo zelo natančno. Dokler se ne očistimo, ne moremo videti stvari take, kot v resnici so. Če imamo na nosu modra očala, je vse videti modro, če imamo zelena, je vse zeleno. Z brezbarvnimi jasnimi očali pa je vse takšno, kot v resnici je. Tako je z našim umom: stvari ne vidimo samo z našimi očmi, naš celoten odnos do življenja je odvisen od našega uma. Kar je naš um, to smo mi. Z gotovostjo vemo, da človek oziroma vsako bitje teži k eni sami stvari in to je sreča. Karkoli že delamo na tem svetu, delamo to z namenom, da nas bo napravilo bolj srečne ali boljše. Če vemo, da nas bo uničilo, tega zagotovo ne bomo storili. Če je tisto prav ali narobe je druga stvar, dejstvo pa je, da delamo vse stvari s tem določenim namenom. Na žalost ne vemo, kaj je sreča in zato jo pogosto iščemo v napačni smeri. Namesto, da bi prišli do sreče, pridemo do žalosti in še več frustracij. V Bhagavadgiti nam Gospod Krišna pove, da je temelj sreče šanti, notranji mir. Če ni notranjega miru, ni sreče, kajti kako si lahko predstavljamo, da bi bili srečni brez notranjega miru? Če gremo malo globlje, če pogledamo, kaj pomeni sreča, kaj so njene značilnosti, bomo lahko razumeli ali gremo v pravo ali napačno smer. Kaj je značilnost sreče? Srečo morata spremljati dve stvari: znanje in osvoboditev. Če ju ni, je sreča iluzija, ni resnična. Vzemimo za primer nekoga, ki pije alkohol in je prepričan, da je srečen. Če pa pogledamo globlje, bomo videli, da je od alkohola odvisen in da, nazadnje, postane njegov suženj. To ni osvoboditev. Osvoboditev je neodvisnost, ne odvisnost. Tako dolgo, dokler je naša sreča odvisna od neke stvari, to ni sreča, ker smo odvisni, ker nekaj potrebujemo. Neodvisnost pomeni osvoboditev, ki pride iz razumevanja o našem realnem položaju do stvari. Neodvisnost je temelj sreče, odvisnost je vzrok za trpljenje. Znanje pride, ko postane naše videnje jasnejše. Gre za naše videnje resnice, kajti neresnica ni znanje. Resnica je temelj znanja; najvišjo Resnico lahko uresničimo in jasno lahko vidimo stvari šele, ko je naša narava čista. Človekovi sovražniki Ko sledimo poti resnice, opažamo, da postaja naš um postopoma integriran in naša volja se razvija. Samo ko pozabimo na pot resnice, pride do problemov v življenju. Gospod Krišna zelo jasno pove, da so naši sovražniki trije: čutne želje, jeza in pohlep. Ko ga Ardžuna vpraša: "Zakaj, o Gospod, kljub temu da vem, kaj je prav in kaj narobe, še vedno delam napačne stvari, kot da bi me v to silila neka zunanja sila?", Krišna odgovori, da so vzrok poželenje, jeza in pohlep, ki se rodijo iz radžasa ali nemirne narave. Zato se učenje Bhagavadgite osredotoča na to, kako prefiniti našo naravo in prečistiti naš um. Zakaj sta jeza in strast naša sovražnika? Zato, ker takoj, ko se pojavita, vznemirita naš um; ker ni miru, ni sreče, ni znanja, ni razumevanja. In kjer ni znanja, se obnašamo slabše kot živali. Najprej postane nekdo jezen, potem začne uničevati. Zato moramo analizirati sami sebe in poskrbeti, da ne bomo delovali brez razumevanja. Kako na nas vpliva pomanjkanje samodiscipline Prvi korak v tej smeri je samoanaliza ali vičara. Zavedati se moramo sebe in tega, kar delamo, tako da ne bomo več sužnji svojih instinktov. Biti moramo uravnoteženi in se previdno lotevati stvari. Kajti če bomo previdno razmotrili stvar preden se je bomo lotili, ni velike verjetnosti, da bomo zašli v težave. Če pa vedno delujemo instinktivno, nagonsko - če smo suženj svojih strasti, svoje narave - ne bo konca naših težav in problemov. Marsikaj napravimo, ne da bi nam bil jasen pravi razlog, zakaj to delamo. In ker ne razumemo, zakaj to delamo, nimamo od tega nobene koristi. Vzemimo na primer cigarete, alkohol in droge: ljudje jih uživajo, ne da bi resno razmislili, kako vplivajo na njihovo življenje. Če to razumemo, se bomo sposobni prefinjevati, kajti ko discipliniramo sami sebe, se razvija notranja stabilnost in začne se izražati notranja volja. Kot posledica te notranje moči postajamo bolj in bolj mi sami in nič več nas ne omajejo skušnjave sveta. Brez samodiscipline ljudje ne morejo prenehati kaditi, uživati alkohol ali droge. Vzrok je v notranji šibkosti. Z drugimi besedami, ko smo razvili negativne navade, imajo moč nad nami. Posledica je da se, ne glede na to, koliko molimo in prosimo, še vedno obnašamo na star način. Če vam govorim, vendar ne poslušate tega, kar pravim in vam nič 'ne ostane', ne more priti do spremembe. Zato je sadhana tako pomembna. Sadhana pomeni, da se zavedamo, ko nekaj delamo. Vedeti moramo, kaj delamo, biti ozaveščeni, biti 'zraven' s pozornostjo. Tudi vztrajnost je zelo pomembna, kajti če začnemo nekaj delati in potem tisto pustimo ter se lotimo nečesa drugega, v naših dejanih ni osredotočenega namena in tudi rezultat ne more biti trajen. Vzrok problemov je, da pozabljamo na dušo Naš največji problem v življenju je, da pozabljamo na dušo. Iz njega izhajajo vsi drugi problemi. Celo življenje smo suženj svojega fizičnega telesa, ker mislimo, da smo to telo. Nič časa pa ne namenino temu, da bi nahranili dušo. Celo življenje porabimo, da hranimo in oblačimo telo. Toliko denarja potrošimo za to in vendar ne najdemo miru. Um je nemiren. Potrebujemo zdravje. Vedeti moramo, kakšno vrsto hrane moramo uživati za fizično zdravje. Seveda lahko jemo vse, vendar ne prepoznamo, kako te stvari vplivajo na nas mentalno, psihično in duhovno. Na podoben način, kot potrebujemo hrano za dobro zdravje, potrebujemo hrano za zdrav um. Tako kot potrebujemo počitek za telo, potrebujemo tudi počitek za um, potem ko je delal 24 ur na dan. Kajti um dela kot nihalo, brez prestanka. Eden največjih problemov danes je pomanjkanje mentalnega miru. Mentalni mir pride, ko očistimo svojo naravo, tako da sledimo pozitivnim načelom v življenju, ki temeljijo na pravičnosti. Zato naj bo pravičnost, s katero razvijamo zavest o sebi, naš vodnik. Bhagavadgita pravi, da ni duhovnega življenja brez samonadzora. Disciplina pri prehranjevanju: ne samo, kaj jemo, ampak tudi, koliko jemo. Samonadzor pri govorjenju: mnogi ne prepoznajo, da se to, o čemer klepečejo, registrira v nas kot zvoki na magnetofonskem traku. Vse, kar slišimo in kar vidimo, ostaja zabeleženo. Potem ko sedemo, ne moremo biti v miru. Vse to se dogaja v našem umu in ne moremo sedeti pri miru niti trenutek. Koraki k samouresničitvi Če v nas ni miru, pomeni, da nismo notranje prefinjeni. Naša narava se kar naprej upira in posledica tega je nemir in vsi problemi v življenju. Zato Gospod Krišna pravi, da je tako pomembno, da se zavedamo, da smo ozaveščeni o tem, kaj počnemo. Samo ko se začnemo zavedati, se v nas začne razvijati zavest o Sebi. Posledica je, da se začne razvijati pravo znanje o sebi in iz tega samouresničitev. Znanje ni v knjigah niti v svetih spisih. Znanje prihaja iz Prepoznanja. Pravo Prepoznanje pa je mogoče, ko vadimo na pravi način sadhano in se bolj in bolj zavedamo sebe, govorimo manj, ne jemo in ne spimo preveč in tako naprej. Ko začnemo tako živeti, začnemo notranje rasti in posledica tega je razširitev zavesti, tako da lahko stvari jasneje vidimo, jih bolje razumemo, smo bolj mi sami in ne suženj stvari. Nenavezanost je zelo pomembna. Ko se veča znanje o nas, se zmanjšuje naša navezanost. Ko postajamo bolj in bolj zreli, smo vse manj odvisni od stvari. Znak nevednosti je, ko si želimo preveč stvari. In znak znanja je, ko nočemo tega ali onega. V 'nočem, ne želim' je neodvisnost. In končno, ko ne želimo ničesar več, imenujemo to mokša ali svoboda. Svobode, znanja in blaženosti ne moremo ločiti. Ko je prisotna ena izmed njih, sta zraven tudi drugi dve. Če imamo izkušnjo katere od teh in ena manjka, je nekaj narobe. Pomen tišine Svobode ne moremo razviti, če ne preživimo nekaj časa v tišini, kajti v tišini se manifestira znanje, in ne, ko um razmišlja o veliko drugih stvareh. Bolj ko je um tih, večja sta mir in sreča. In z izkušnjo tega miru in sreče pride izkušnja Znanja, ki ga ne moremo kupiti z denarjem, Znanja, ki se ga ne da premagati z orožjem. To je sporočilo Bhagavadgite za vsakodnevno življenje. Ko se spomnimo Gospoda zjutraj, ko smo vstali, tako da sedemo v miru in tišini, se sprostimo in meditiramo, bomo kmalu dosegli notranji mir skozi katerega se razvijata sreča, radost in razumevanje. Če imamo otroke, lahko poskusimo sedeti skupaj z njimi mirno in tiho vsaj pet minut na dan. Včasih preveč molimo, vendar v resnici nismo v miru. Namesto, da ves čas molimo, raje sedimo pri miru. Ti tihi trenutki so zelo ustvarjalni v našem življenju. Če poskušamo sedeti pri miru tudi vsaj pet minut preden gremo spat, bomo opazili, da postopoma, zelo polagoma, ne samo da postaja naše telo bolj sproščeno, ampak tudi naš um bolj miren in da se naše razumevanje razvija. Opazili bomo, da lažje upravljamo s svojimi problemi, namesto da se nam ti povzpnejo na glavo. www.cdk.si/soutripanje Komentarji (0) www.pozitivke.net