Ti in jaz in mi vsi smo otroci matere zemlje,
saj tudi vsakega od nas sestavljajo vsi njeni elementi
in vse njene kovine lepo razporejene po telesu.
Le te so pretvorniki elektromagnetnih valovanj,
ki tečejo skozi naše živce.

Če doma gojiš kakšno rastlino,
lahko kaj hitro opaziš njeno bujno rast,
ob tvoji vsakodnevni pozornosti, ki jo posvečaš njej
in njen hiter propad, če jo zanemariš in nanjo čisto pozabiš.

Tvoja stvar je, ali verjameš, ali ne,
da je tudi naš planet zemlja živo Božansko bitje,
ki čuti in diha in ki ima tudi svoje želje.

In kakšne so njene želje?

Da bi vsa njena bitja živela v čim večjem sožitju
in da bi ji namenjala vso tisto pozornost,
ki si kot naša gostiteljica in planet mati tudi zasluži.

Ti sam zase veš,
kolikokrat si se ji zahvalil za vse plodove,
ki ti jih poklanja ves rastlinski živelj skozi tvoje življenje.

Piše: Miran Zupančič

Veliko vprašanje našega časa je, ali bo človek postal kdaj Človek?

V današnjem času je tukaj prisoten trenutek, ko se vedno več stvari razodeva. To je velik trenutek svetovnega preobrata, zasuka naše zavesti za vso človeštvo. Velika Svetloba Boga je zasijala preko vsega sveta in človeštvo se in se bo v velikih skupinah vedno bolj in bolj prebujalo. Možnosti človeštva bodo v prihodnosti velike, človek bo vedel kaj je božanski načrt in kaj ni, to moč razločevanja duhov bo dobil vsakdo. Posledica bo temeljita sprememba celotne družbe.

Zaradi tega svetovnega procesa je 21. stoletje zelo pomembno. Ne zaradi tega, ker bi napočila Apokalipsa, oziroma konec časov, sploh ne, pač pa zato, ker je v velikem vesoljnem času spet napočilo obdobje čiščenja in žetve za vse ljudi, da se zaustavijo in razmislijo o bistvenem. Vsak bo soočen s tem ali je notranje pripravljen ali ne. O tem je, dejal Jezus Kristus naslednje: "Pazite, kaj poslušate (da ne boste zapeljani od lažnih)! Po meri katero merite, se vam bo odmerilo in še navrglo se vam bo. Kdor namreč ima, se mu bo dalo še več, in kdor nima, se mu bo vzelo še tisto, kar ima." Kako to pravilno razumeti?

Ne samo, da je Bog ustvaril tebe kot človeka,
ampak ti je celo približal Njegova nebesa,
na prag tvojega lastnega diha,
na prag tvojega čuteče-usmiljenega srca,
kot tvoje izpolnjujoče vibracijsko polje duha,
duha tvoje notranje svetlobe in zvoka
in tvojega nesmrtnega nektarja,
vedno skozi sina nekesajočega se človeka,
kateremu je njegov lasten dih svetinja,
kateremu je njegov lasten dih,
njegova božanska hierarhija.
Spoznaj to skrivnost svojega diha. :)

stojči Stojan Svet

Piše: Miran Zupančič

Tudi meni je drago pri srcu, ko se ulovimo v vibraciji, ki ne izvira iz tega sveta, a deluje v ta svet.

Molite za pomoč, kajti te božanske sile lahko naredijo to, kar mi z našo voljo ne moremo. Tu ne pomaga nobena tehnika na sebe, ampak moraš dobiti pomoč od zunaj, in s to pomočjo, ki povezuje ljudi, ti ljudje pridejo nasproti, da ti pomagajo, druge variante ni!

Jaz sem Stvarnik vesolja.
Sem oče in mati vesolja.
Vse je izšlo iz mene.
Vse se bo vrnilo vame.
Um, duh in telo so moja svetišča,
v katerih Jaz uresničuje
moje najvišje bitje in postajanje.

Maitreja

Piše: Miran Zupančič, duhovni učitelj,
jasnovidec in zdravilec.

Giordano Bruno (1548-1600) je bil prvi oznanjevalec neskončnega, z življenjem napolnjenega vesolja. Zato je imel za svoje pisanje na voljo le šestnajst let. Kopernik (1473-1543), ki je živel pred njim, je v svojem epohalnem delu "O kroženju nebeških teles" sicer razložil, da se Zemlja vrti okoli Sonca, obdržal pa je prepričanje o kristalni krogli, na kateri naj bi bile pripete zvezde stalnice. To je bila srednjeveška podoba sveta, po kateri naj bi Zemljo obdajala steklena krogla, kateri je Giordano v svoji misiji razbil okno in s tem to teorijo.

Za Kopernika je bilo Sonce središče neskončnega vesolja, kar je pojasnil v diagramu, v katerem se je skliceval na Hermesa Trismegista. Kopernikovo razmišljanje je čisto matematično. Spodbuda, da je sledil že v antiki izraženi ideji, da se v nasprotju z vsem čutnim dojemanjem Zemlja le vrti okoli Sonca, pa je vzklila na ravni duše. Odločilni vpliv na Kopernika in Bruna so bili hermetični spisi. Bruno pa je Kopernika še nadgradil in je v svojih filozofskih dialogih dokazoval neskončnost vesolja. Za njega se je govorilo, da je osvobodil človeškega duha in znanost iz tesne, zatohle ječe. Vendar je Bruno pod pojmom znanost razumel nekaj povsem drugega, kar se razume danes.

Cvetlica, ki nikdar ni videla sonca, in cvetlica, ki se je srečala s soncem, nista isti. Ne moreta biti. Cvetlica, ki ni nikdar spoznala sončnega vzhoda, ni nikdar spoznala vzhajanja sonca v sebi. Je mrtva. Je samo možnost. Nikdar ni spoznala svojega lastnega duha. A cvetlica, ki je videla vzhajati sonce, je videla vzhajati nekaj tudi v sebi. Spoznala je svojo dušo. Zdaj cvetlica ni zgolj cvetlica; spoznala je svojo globoko, razgibano notranjost.

Kako ustvarimo to notranjost v sebi? Buda je iznašel metodo, eno od najmočnejših metod za ustvaritev notranjega sonca zavedanja. Pa ne le za njegovo ustvaritev: metoda je takšna, da ne ustvari le notranjega zavedanja, temveč zavesti obenem omogoča, da prenikne do celic v telesu, do človekovega celega bitja. Metoda, ki jo uporablja Buda je znana ko anapana sati joga - jogo zavedanja vdiha in izdiha.

Dihamo, vendar dihamo nezavedno. Dih je prana, dih je elan vital, - vitalnost, življenje samo - pa vendar je nezavedno. Ne zavedate se ga. In če bi se morali zavedati dihanja, zato da bi dihali, bi umrli, prej ali slej bi pozabili nanj. Ničesar se ne morete nenehno spominjati.

(Vsi nosimo ogenj (norosti) pod svojim plaščem, le da ga znajo nekateri bolje skriti.)
(Švedski pregovor)

O smislu življenja navadno začnemo razmišljati takrat, ko ga v svojem življenju začnemo izgubljati. Zanimiva pa je ugotovitev, da človeka smisel življenja tem manj zanima, čim bolj postaja odvisen od kakršne koli omame. (Tudi pretirano delo je omama.) Človek se ne more meniti za smisel življenja, ker je čedalje bolj omamljen, pa tudi njegovi svojci doživljajo, da postaja njihovo življenje nesmiselno in brezizhodno, kajti zavestno osmišljanje življenja je eno najglobljih in najzahtevnejših opravil. Tem bolj, ker zahteva, da svojo življenjsko pot dosledno usmerjamo po življenjskem smislu, ki ga odkrivamo. Res pa je tudi, da je med ljudmi mnogo takih, ki si ne znajo odgovoriti na vprašanje, kaj je smisel mojega življenja.

Kaj je pravzaprav smisel življenja? Ali je to, da smo srečni? Sreča je navadno kratkotrajna in ne odkriva pravega smisla. Morda bi lahko rekli, da je nekakšen smisel osveščen človek, polnokrvno zakoreninjen v sodobnem svetu. Ima notranjo trdnost in mir, živi skladno s samim seboj, z naravo in drugimi ljudmi, in če je poročen, v sorazmerno skladnem zakonu in urejeni družini. Ob vsem tem pa doživlja stalno zadovoljstvo.

iz knjig Maitrejevo poslanstvo; Benjamin Creme

Kako se deve razvijajo in kakšna je njihova povezava z našo evolucijo?

Deve se razvijajo skozi evolucijo občutkov, zaznavnega zavedanja. Mi se razvijamo z razvojem uma. Smo sinovi uma, one pa so hčere občutij. Njihov razvoj napreduje, potem ko se vedno bolj zavedajo tega, kar je, tu in sedaj, kar obstaja v življenju, v materiji, v vibraciji, v vsem, kar si lahko zamislite pod pojmom stvarstvo. To je njihova izkušnja; nenehno zaznavajo življenje in materijo in napredujejo v zavedanju, kakšna sta. Mi s čutili počnemo prav to, vendar gremo še dlje. Deve, vsaj tiste pod človeško ravnijo, o tem ne razmišljajo, ne delajo z umom. Ne ukvarjajo se z umskim delom, njihovo področje je čutno zaznavanje. Med razvojem se jim poveča sposobnost zaznavanja, saj lahko občutijo najmanjše spremembe vibracije. Postopoma razvijejo vedno večje zaznavanje vsega tistega, kar je.

Seveda počnemo do neke mere to tudi mi. Umetnik, slikar ali glasbenik, mora prav tako razviti skrajno pretanjeno zaznavno zavedanje. Če je glasbenik, mora razviti zaznavanje zvokov, če slikar, mora biti sposoben ločiti dve rdeči barvi, npr. oranžno rdečo in modro rdečo. Vse to zavedanje je prečiščevanje naše zaznavne izkušnje.

Piše: Miran Zupančič, duhovni učitelj,
jasnovidec in zdravilec

V prvi polovici prejšnjega stoletja je bilo v srednji Evropi kulturno življenje na visoki ravni. To je bil čas idealizma, ki so ga ustvarili veliki misleci in pesniki kot Hegel, Kant, Goethe, Schiller, Humboldt, Fiche. Bila je velika borba odnosa vere do razuma, za moralo človeka in za vprašanje njegovega svobodnega odločanja o sebi in je ustvarila prekipevajočo evforično kulturno duhovno klimo. V taki atmosferi je zrasel Karl Marx, preplavljala ga je.

Karl Marx v globini duše ni bil kakšen goreč ateist, kajti v ohranjenih njegovih zgodnjih dokumentih je najti nekaj zelo visokih idealov, ki so ga močno poduhovljali, a tudi neizogibne notranje boje, ki jih je moral ob tem preživljati. V njegovem maturitetnem spisu, v katerem razmišlja o izbiri poklica, pravi takole: "Vsak ima pred očmi svoj cilj, ki se mu zdi velik, ki tudi je velik, če ga vodi najgloblje prepričanje, najbolj notranji glas srca, kajti božanstvo ne pusti zemeljskega nikoli povsem brez vodstva; govori tiho, vendar zanesljivo." In nadalje: "Glavni usmerjevalec, ki nas mora voditi pri izbiri stanu, je blagor človeštva, naša lastna dopolnitev za blagor sveta okrog sebe."

To je zaupanje v božansko vodstvo, vendar se stoji močan konflikt v božjem V eni od njegovih pesmi iz istega časa "Molitev obupanca" je zapisal:

"Bog mi je vzel vse,
me potisnil v prekletstvo in jarem usode,
njega svetovi pogrešajo vse, prav vse!
Le eno ostalo je, saj maščevanje tu še je!"

piše: Elena Danev

Aboriginsko obredje, magija in zdravljenje

Z obredjem Aborigini priklicujejo svoje Stvaritelje, da bi ti ponovno prišli na Zemljo in jo oživili s svojo življenjsko silo - Aboriginski tradicionalni zdravilec je oseba z veliko duhovno močjo in najprej odkriva duhovni vzrok bolezni - Čarovnik vnaša v človeka zle duhove

Obredje - za priklic novega življenja
Stvaritelji so torej ustvarili vse pojavnosti, ki jih zmoremo opaziti v krajini - človeka, živali, rastline, kamne - da bi prebivali skupaj v harmoniji (kot so nekdaj Aborigini z vsem). Stvariteljske ustvarjalne sile v krajini so še vedno žive in morajo biti žive. Aborigini jih zato vedno znova priklicujejo in revitalizirajo s cikli obredov. Kajti čeprav so nevidni običajnemu človeškemu videnju - so stvaritelji ohranili vitalno življenjsko silo, ki ima moč, da pronica v življenje ljudi in vsega ustvarjenega in vse to znova in znova oživlja.Torej je tudi magično obredje in verovanje avstralskih domorodcev neizogibno povezano z njihovimi totemskimi stvaritelji, ki so ustvarili svet v času sanjanja. Še dandanes se Aborigini zato zbirajo na svetih prostorih ali točkah, kjer z določenimi obredi priklicujejo svoje Stvaritelje, da bi ti ponovno prišli na Zemljo in jo oživili s svojo življenjsko silo.

S svetimi točkami, ki imajo posebno duhovno moč, je posejano ozemlje slehernega aboriginskega klana. Posamezni klani in posamezniki znotraj njih so odgovorni za vzdrževanje določenih svetih točk. Zanje skrbijo na različne načine. Ščitijo jih pred (belimi nemodrimi) vsiljivci, ki niso zreli za obisk teh točk ter točke tedaj, ko je potrebno, oskrbujejo s primernimi obredi. Točke oblikujejo del obredja vsakega klana. Odgovornost za sveto mesto je porazdeljena med vse pripadnike nekega plemena v določeni krajini. Vsak član plemena ima posebno nalogo v obredu. Aborigini se zavedajo, da je vsaka nemarnost ali brezbrižnost v igri obreda lahko vzrok za škodo v naravi - če se obred ponesreči, lahko zmanjka vode, klan napade čudna bolezen ali kakšne živali. Aborigini tradicionalno verjamejo, da vsakogar, ki zanemarja svoje dolžnosti pri obredjih, doleti kazen, ki je bila sankcionirana že v času sanjanja (v pračasu, v času Resnice). In vedo tudi, da je vsako nespoštovanje narave in njenih zakonov nekega dne kaznovano. Zato ne kradejo, ne ubijajo in ne posiljujejo nikogar in ničesar, ne na takšen ne na drugačen način.

Piše: Miran Zupančič

O dobroti je takole; kar pride z dihom v človeka je običajno čisto in to ni problem, poanta je, kaj z izdihom oddajaš! Med vdihom in izdihom je temeljna razlika vsakega človeškega bitja, saj gre tu za bistvo dihalnega polja v človeku. V predelu vratu pa do predela prsnega koša in srca je to dihalno polje, ki je pri človeku povezano z višjimi čustvi.

Če gledaš na daljavo v ta opisani predel, vidiš jasnovidno pri človeku veliko. Ljudje s čistim srcem imajo v tem predelu svetlo zeleno barvo avre, kar govori o njihovi plemenitosti njihovega višjega čustvenega življenja. Ljudje pa, ki se samovarajo ali pa so egoisti, sebičneži, samoljubneži in hladne osebe pa imajo ta predel temno sivkasto-meglene sluzaste gmote. Kdor ima ta eterični vid odprt lahko vidi te razlike, ki natančno kažejo resnično stanje pri človeku.

Prevod iz knjige Zen Wisdom za 20. oktober (Timothy Freke)

Vesolje pojavov je kot film, ki ga projiciramo na prazno platno. Film je neprekinjen niz slik, ki se spreminjajo. Včasih se pustimo zapeljati in se poistovetimo z liki, ki se pojavljajo na platnu.

Potem se z njimi smejimo in jokamo, napihujemo se od ponosa, ali pa se razburimo in smo napeti. Kljub temu pa liki niso realni in ko projektor ugasne, vsi liki, ki so nam bili tako blizu, izginejo, razblinijo se v nič. Izginejo skupaj s svojo ljubeznijo, s svojim sovraštvom, veseljem, svojimi skrbmi, pustolovščinami in spletkami.

Svet je kot film na platnu ; bežen, brez substance, prazen. Celo tisto, kar imenujemo svoj jaz, se pri podrobnejšem opazovanju kaže samo kot pojav brez končne resničnosti.

venerable THICH THIEN-AN
Hvala za prevod K.

Sedim.
V belo steno strmim.
Na potniški vlak posedim misli,
ki pripelje mimo.

Najenostavnejši in najmočnejši način služenja človeštvu in pomoč v preobrazbi našega sveta.

Velika invokacija

Iz točke Luči v Umu Boga
naj Luč razsvetli umove ljudi.
Naj se Svetloba spusti na Zemljo.

Iz točke Ljubezni v srcu Boga
naj se Ljubezen prelije v srca ljudi.
Naj se Kristus vrne na Zemljo.

Iz središča, kjer je poznana Volja Boga,
naj Namen vodi majhne volje ljudi,
Namen, ki ga poznajo in mu služijo Mojstri Modrosti.

Iz središča, ki se imenuje človeški rod,
naj se izvrši načrt Ljubezni in Luči
in naj zapečati duri, za katerimi kraljuje zlo.

Naj Luč in Ljubezen in Moč
obnovijo načrt na Zemlji.

Nekoč je učitelj joge v svojem nagovoru izgovoril:
»Poznamo tudi Bhakti jogo. Vendar za to jogo ni tečajev. Ni napisanih učbenikov. Ne da se je, kar tako naučiti, z nekakšnimi priročnik. Je najtežja joga.«
Potem se je začelo……….

V tem času sem imel pri sebi Eliadejevo Jogo. Zato sem pogledal v to bukvo, kaj bolj natančno piše in pojasnjuje z znanstvenega stališča ta avtor o Bhakti jogi. Morda bo v nadaljevanju stvar bolj poenostavljeno prikazana, vendar pa le malo iščem.

Mircea Eliade: Joga »VLOGA IŠVARE«

»Za razliko od Samhkye, joga zatrjuje o obstoju enega Boga, Išvare. Ta Bog naravno ni stvarnik. (Kozmos, življenja in človek so ustvarjeni iz prakriti, zato ker vse nastaja iz primordialne substance). V nekaterih primerih lahko medtem Išvara pospeši proces odrešitve. Išvara lahko pomaga, da se hitreje doseže samadhi. Bog katerega navaja Patanjali, je dejansko Bog jogijev. Išvara lahko pomaga samo jogiju. To pomeni samo tistemu, ki je že izbral pot joge.

Piše: Miran Zupančič

Besednega vulgarizma ne podpiram, zakaj? Za to je velik razlog, ki pa ima povdarek na duhovni plati, o katerem do sedaj še nismo govorili, a je odločilnega pomena; namreč, pri vulgarnem izražanju stopimo, ne da bi hoteli, v stik z nižje razvitimi bitji in pokojniki, ki se nahajajo tu okoli nas. Ta dušna "mafija", ki je prej živela v telesu na zemlji, tako kot mi, se takoj priklopi na našo nizko vibracijo in skozi nas delujejo na tak način, da nas telepatsko nagovarjajo v nadaljno delovanje, kar povzroča konflikte, nesporazume, zamere, prizadetost, obsojanje itd. To pa je tudi njihov namen, da na tak način povzročijo v nas ljudeh negativne in nam škodljive reakcije, ki v nas posledično povzročijo odtekanje energije k njim, da se na naš račun lahko hranijo z našo energijo.

Iz tega bistvenega razloga, o katerem se malo govori ali malo ve, sem izrecno proti vulgarizaciji besed, kajti besede imajo strahovito moč in to kar govoriš-pišeš, to si, vse ostalo za kar misliš da si, so samo iluzije o tem kaj si. Duhovnost je življenje, ne moreš se jo iti, saj ni hobi. Na najtežja vprašanja našega življenja ni enostavnih odgovorov in nam ne ležijo na dlani, kot še kako radi govorijo mnogi guruji, "jasnovidci", astrologi, vedeževalci in ljudje, ki se gredo duhovnost.

Piše: Miran Zupančič, duhovni učitelj,
jasnovidec in zdravilec

Naša duhovna pot je naš smisel življenja. Ne gre za nič drugega, kot za izpolnitev načrta nujnega reda stvari, ki je že od samega začetka zasidran v našem bistvu. Vse za to potrebne zmožnosti, moči in lastnosti so že v kali naše nesmrtne duše. Čakajo le na odrešujočo, posvečujočo duhovno moč, da bi se razvile. Kdor se poveže z močjo duha, je začel s potovanjem domov. Je na poti k svetlobi Svetlobe. Ta povratek domov je pot odrešitve.

Sprva se nam dogaja, da prikličemo neko nedoločeno podobo, ki ni iz te materialne snovi. Je tudi vizija, ki pokaže nekomu več podrobnosti kot drugemu. Na samem začetku je večinoma dobro prepoznavna, vendar pa nam cilj hitro izgine v mentalni megleni daljavi.

Piše: Miran Zupančič

Vsak človek, ki je na poti Resnice, bo enkrat moral povsem jasno pokazati kako si predstavlja boj med Svetlobo in temo v lastnem bitju in v svetu. Boj med silami Resnice in prevare se bije, neprestano na vseh nivojih Kozmosa. Prav gotovo pa ta boj ne izgleda tako kot si mi predstavljamo. Svetloba Boga sije v temo, tema pa jo ne more zaznati. Ves naš Univerzum je neskončno obilje sevanja, sevanja svetlobe in sevanje teme. Kdor je na poti ali pa še bo, bo spoznal zvite napade duha, nasprotnih sil, tako v lastnem bitju kot v svetu okoli sebe. Nasprotne sile se ta trenutek za svojo eksistenco vse bolj bojijo, kajti njihov konec v prihodnosti zagotovo pride, ker se v človeku vse bolj ozavešča božanska Resnica, zato individualno in kolektivno napadejo delo Resnice.

Give away
Indijanski tradicionalni nacin izmenjave energij, ki bi ga po nase (neustrezno) poimenovali prostovoljni prispevek.

V nasi tradiciji ni ravno pogosto, da bi ljudje poravnavali ali placevali usluge, predmete, delavnice, na kakrsen koli drugacen nacin kot z denarjem.
Zgodi se, da ljudje poravnavajo drug drugemu usluge v »naturalijah«, kar je znan nacin izmenjave dobrin ze iz pradavnine. Donacija ali »prosjacenje denarja« za kak projekt je pri nas kar pogosto v uporabi in je najveckrat naslovljen na podjetja, ki lahko podarjene zneske prikazejo kot olajsavo pri davku in imajo tudi sami od tega neko korist. Obcasno se posluzujemo tudi prostovoljnih prispevkov, ki pa jih ljudje razumemo zelo razlicno. Nekaterim se zdi, da lahko »uslugo« poravnajo z nekim minimalnim prispevkom, kot ces: »Saj ne potrebuje denarja sicer bi postavil ceno. Bodo ze drugi dali vec. Ocitno nimajo taksnih potreb kot jaz. Bom dal vec prihodnjic, saj bi si rad privoscil se.....«

Zanimivo je pogledati besedo poravnava, ki nam ze sama pove, da gre za enakovredno izmenjavo. Pomeni pa tudi, ce poravnamo nesorazmerno, se nam taksna energija tudi vrne.

Poglavje iz Bhagavad-Gite: Opazovanje vojska: Stih 32-35

»O Govinda, kakšno ima za nas vrednost, kraljestvo, sreča, ali pa celo življenje, ko so vsi, za katere si želimo, postrojeni na tem bojnem polju? O Madhusidana, ko so vsi, učitelji, očetje, sinovi, dedi, strici, tasti, vnuki, zeti in drugi sorodniki, ki stojijo pred menoj in so pripravljeni, da dajo svoje življenje in svojo lastnino. Zakaj bi želel, da jih ubijem, pa četudi me lahko oni ubijejo? O ohranjevalec vseh živih bitij, nisem pripravljen, da se borim proti njim, četudi dobim v zameno vse tri svetove. A kaj šele za to Zemljo? Le kakšno zadovoljstvo bom našel v ubijanju Dhrtaristinih sinov?

RAZLAGA: Arjuna je naslovil Gospoda Krišno kot Govindo, saj Krišna daje vse zadovoljstvo kravam in čutilom. Ko Arjuna uporabi to besedo izkazuje, da bi Krišna moral razumeti, kaj bo zadovoljilo Arjunina čutila. Toda Govinda ne obstaja zato, da bi zadovoljeval naša čutila. Če pa želimo, da zadovoljimo čutila Govinde, bodo naša čutila avtomatsko zadovoljena.

Bernarda Pavko Prava

VARNO JE, LAHKO SE PREBUDIŠ

... je sporočilo Quan Yin skozi karizmatično Američanko Normo Delaney (www.normadelaney.com; www.newbreath.net), ki je imela 12. oktobra delavnico v Ljubljani.

Pred leti je v mojem življenju prišlo do velike spremembe, vse je prišlo do ene vrste konca. In rečeno mi je bilo: Pojdi na Havaje. Eden od otokov je Kauai, otok vrtov, in šla sem tja sama, ne da bi kogarkoli poznala. Tako se je začelo, da mi je govoril Duh in rekla je: Ime mi je Quan Yin. Ko sem kasneje nekaj domačinov vprašala, če so že slišali ti besedi, so se smehljali in rekli: Vse je v redu.

Zaljubila sem se v rože otoka Kauai, ampak res sem se zaljubila, saj so se rože začele pogovarjati z mano. In Quan Yin je rekla: Me boš dihala vase tako, kot dihaš rože? Ja, globje in globje, je sočutna mirno stala in me vabila: Vdihni me še globje v svoj trebuh. Opazi moj vonj, je rekla, tako domača si postani z mojim vonjem, kot se mati in njen otrok naslajata in uživata v vonjanju drug drugega.

Vsaka generacija ima nekaj, kar je specifično za njih. Pogledi se v naslednji generaciji že spremenijo in zavrnejo vse ugotovitve, na katere so včasih prisegali. Odnos do prehranjevanja se spreminja: včasih so govorili, da je potrebno jesti vsaj enkrat na dan toplo hrano, da je meso zdravo in pomembno; odnos do vrednot ima drugačen pomen; pomagati najprej drugemu, potem šele sebi, kar je bilo včasih samo po sebi umevno (vsak zdrav človek je najprej za sebe poskrbel), se danes na veliko govori. Ali smo res tako napredovali, je znanost pripomogla k srečnejšemu življenju, so se potrebe res tako spremenile, kot radi povemo? Mislim, da so se potrebe spremenile toliko, kolikor je na razpolago več ponudbe in možnosti, da nas prepričajo o naših potrebah.

Ko je človek telesno, psihično in duhovno zdrav, ne potrebuje zdravil kot so npr. dodatni vitamini in minerali, ki jih je potrebno dodajati prehrani pozimi, ko je mraz.
Ko človek živi mirno življenje (v stresni okolici) ne potrebuje seminarjev o doseganju sreče.
Ko se človek druži z Bogom, ne potrebuje mnogih stvari, katere obljubljajo popolno srečo.
Kje se torej začne tista pot, ki je prava? Kje začnemo zadovoljevati svoje potrebe in želje, da bomo vedno srečni? Ali naj več delamo, da bomo lahko več kupili, ali naj delamo manj in bomo manj imeli? Kje so meje želja, potreb in strasti?

Bernarda Pavko Prava

VRNIL SE JE MERLIN

Angel Tobi 12. oktobra v hotelu Slon, po poslušanju pesmi Na drugi strani mavrice, R. Charlesa...:

Angeli ljubimo poslušati vašo glasbo, ki je res božanska in mnogi čutite vse ravni pesmi. V glasbi spustite iluzijo, da ste samo človek, Duhu dovolite poleteti in ves proces se začne v človeku - zdravljenje in uravnotežanje. Naj se ta energija nadaljuje in jaz, Tobi, prosim, da si dovolite čutiti na najglobjih ravneh in da za čas našega druženja na vsak možen način uporabite svojo domišljijo. Današnji dan bo pomemben...

Pevec Ray Charles je izbral oslepeti kot otrok zato, da je lahko šel na notranje potovanje - kljub težavam in izzivom biti slep črn deček. Presegel je vse svoje omejitve in dovolil svoji domišljiji in kreativnosti poleteti. Poleg tega je dovolil nekaj pomembnega - čarobnosti in čudežnosti je dovolil priti v svoje življenje. Izbral bi lahko druge poti, lahko bi bil jezen ali žrtev svoje slepote. A izbral je pot čudežnosti. Izbral je uporabiti vse svoje vire in sposobnosti in ustvarjati zelo lepo glasbo, zelo drugačno za tiste čase. Element čarobnosti ji je dal, plast dodatne energije, ki jo človeško uho ne sliši, jo pa lahko čutiš na ravni duše.