Give away
Indijanski tradicionalni nacin izmenjave energij, ki bi ga po nase (neustrezno) poimenovali prostovoljni prispevek.

V nasi tradiciji ni ravno pogosto, da bi ljudje poravnavali ali placevali usluge, predmete, delavnice, na kakrsen koli drugacen nacin kot z denarjem.
Zgodi se, da ljudje poravnavajo drug drugemu usluge v »naturalijah«, kar je znan nacin izmenjave dobrin ze iz pradavnine. Donacija ali »prosjacenje denarja« za kak projekt je pri nas kar pogosto v uporabi in je najveckrat naslovljen na podjetja, ki lahko podarjene zneske prikazejo kot olajsavo pri davku in imajo tudi sami od tega neko korist. Obcasno se posluzujemo tudi prostovoljnih prispevkov, ki pa jih ljudje razumemo zelo razlicno. Nekaterim se zdi, da lahko »uslugo« poravnajo z nekim minimalnim prispevkom, kot ces: »Saj ne potrebuje denarja sicer bi postavil ceno. Bodo ze drugi dali vec. Ocitno nimajo taksnih potreb kot jaz. Bom dal vec prihodnjic, saj bi si rad privoscil se.....«

Zanimivo je pogledati besedo poravnava, ki nam ze sama pove, da gre za enakovredno izmenjavo. Pomeni pa tudi, ce poravnamo nesorazmerno, se nam taksna energija tudi vrne.


V indijanski kulturi pojmujejo stvari malo drugace. Druzine ali pa posamezniki pogosto v zivljenju podarijo drugim stvari za katere menijo, da jih ne potrebujejo oziroma, da jih lahko pogresajo. Z leti se nabere veliko stvari in te dajo drugim ob razlicnih priloznostih. Ljudje pogosto podarijo stvari (give away) po razlicnih obredih kot so: ples sonca ali ples zemlje, po obredu iskanja vizij (vision quest) ali izkoristijo kaksno obletnico.

Sama sem ze veckrat prisostvovala taksnim darovanjem in moram priznati, da mi je bilo prvic nenavadno. Po plesu zemlje je kar nekaj ljudi pripravilo give away - pogrnili so na tla odeje in nanje postavili raznovrstne predmete (indijanske mosnjicke, skoljke, oblacila, kristale, odeje, knjige) in povabili vse ljudi iz kampa, da si vsak vzame kar mu je vsec. Sprva sem se drzala ob strani in si mislila, da to ni namenjeno meni, saj gostujem v kampu in pravzaprav nic posebnega nisem doprinesla. Povedali so, da je zaljivo, ce nicesar ne vzames in da nic ne sme ostati na odeji. Spoznala sem, da se je darovalec potrudil in poskrbel za ljudi in se, da ima vsakdo moznost ljudem podariti karkoli ob svojem casu. Spoznanje in sam dogodek je bil zelo ganljiv in lep. Tradicionalno je, da plesalci po stirih letih plesanja priredijo give away.

Indijanci pogosto v svojem zivljenju delujejo v smislu spoznanja, da nicesar ne prineses na ta svet in nic ne mores odnesti po smrti s seboj, zato niso posebno vezani na dobrine kot vecina »razvitega« sveta.


Tim je v Evropi ze okoli 20 let in obrede, ki jih vodi zeli delati in vrednotiti na nacin izmenjave energij - give away. To pomeni, da vsakdo sam zacuti in ovrednoti energijo, ki jo je dobil, prejel in jo v enaki meri povrne darovalcu.
S tem omogoci, da energija krozi v obe smeri.

V Sloveniji si le nekateri redki posamezniki »upajo« delovati na taksen nacin, saj se pogosto zgodi, da je njihov zasluzek boren. Zakaj potem se vedno vztrajajo s taksnim nacinom?

Moje mnenje je, da so zadosti pogumni, verjamejo v resnicno bit cloveka, nas soocajo s samim seboj in nas s tem ucijo kaj pomeni doseci ravnotezje oz. harmonijo med sprejemanjem in dajanjem. Saj vse ucenje, ki nam ga zivljenje pripravlja vsak dan, je ravno to - doseci ravnotezje in harmonijo, ki je bistvo odnosov in sprejemanje samega sebe. Saj mi smo tisti, ki se moramo odlociti kaj nam je v zivljenju pomembno in koliko so nam dolocene stvari v zivljenju vredne, pomembne, za katere stvari smo pripravljeni dati vec in katerim smo se pripravljeni odpovedati. Mi smo tisti, ki se odlocamo kam bomo usmerjali in vlagali svojo energijo. Od tega je odvisna nasa prihodnost, saj smo sami kreatorji svojega zivljenja. Skratka gre za vprasanje vrednot, ki jih imamo in to na vseh nivojih: fizicnem, custvenem, mentalnem in duhovnem. Ta vprasanja so za nas in nas razvoj bistvenega pomena, odrazajo pa se skozi nasa dejanja.

Ljudje, ki nam ponujajo delavnico po delavnici, kjer imamo moznost videti sebe, svoje reakcije, se soociti sami s seboj in to brez, da bi nas kdo ocenjeval, so ljudje, ki se ne ukvarjajo vec z »I/ME and my problems.«

Najlazje da - podari tisti, ki ima malo. Ce da vse kar ima (ce odsteje za osnovno prezivetje), ceprav je malo, je dal vec kot tisti, ki je dal veliko, ker ima veliko. Slednji nikoli ne dajo vsega kar imajo.


Prisrcen pozdrav!

Irena Zeljan