|
||||||
|
|||||||
piše: Elena Danev
Aboriginsko obredje, magija in zdravljenje
Z obredjem Aborigini priklicujejo svoje Stvaritelje, da bi ti ponovno prišli na Zemljo in jo oživili s svojo življenjsko silo - Aboriginski tradicionalni zdravilec je oseba z veliko duhovno močjo in najprej odkriva duhovni vzrok bolezni - Čarovnik vnaša v človeka zle duhove
Obredje - za priklic novega življenja
Stvaritelji so torej ustvarili vse pojavnosti, ki jih zmoremo opaziti v krajini - človeka, živali, rastline, kamne - da bi prebivali skupaj v harmoniji (kot so nekdaj Aborigini z vsem). Stvariteljske ustvarjalne sile v krajini so še vedno žive in morajo biti žive. Aborigini jih zato vedno znova priklicujejo in revitalizirajo s cikli obredov. Kajti čeprav so nevidni običajnemu človeškemu videnju - so stvaritelji ohranili vitalno življenjsko silo, ki ima moč, da pronica v življenje ljudi in vsega ustvarjenega in vse to znova in znova oživlja.Torej je tudi magično obredje in verovanje avstralskih domorodcev neizogibno povezano z njihovimi totemskimi stvaritelji, ki so ustvarili svet v času sanjanja. Še dandanes se Aborigini zato zbirajo na svetih prostorih ali točkah, kjer z določenimi obredi priklicujejo svoje Stvaritelje, da bi ti ponovno prišli na Zemljo in jo oživili s svojo življenjsko silo.
S svetimi točkami, ki imajo posebno duhovno moč, je posejano ozemlje slehernega aboriginskega klana. Posamezni klani in posamezniki znotraj njih so odgovorni za vzdrževanje določenih svetih točk. Zanje skrbijo na različne načine. Ščitijo jih pred (belimi nemodrimi) vsiljivci, ki niso zreli za obisk teh točk ter točke tedaj, ko je potrebno, oskrbujejo s primernimi obredi. Točke oblikujejo del obredja vsakega klana. Odgovornost za sveto mesto je porazdeljena med vse pripadnike nekega plemena v določeni krajini. Vsak član plemena ima posebno nalogo v obredu. Aborigini se zavedajo, da je vsaka nemarnost ali brezbrižnost v igri obreda lahko vzrok za škodo v naravi - če se obred ponesreči, lahko zmanjka vode, klan napade čudna bolezen ali kakšne živali. Aborigini tradicionalno verjamejo, da vsakogar, ki zanemarja svoje dolžnosti pri obredjih, doleti kazen, ki je bila sankcionirana že v času sanjanja (v pračasu, v času Resnice). In vedo tudi, da je vsako nespoštovanje narave in njenih zakonov nekega dne kaznovano. Zato ne kradejo, ne ubijajo in ne posiljujejo nikogar in ničesar, ne na takšen ne na drugačen način.
Obred je predstava
Cilj vsakega aboriginskega obreda je priklicevanje prisotnosti določenega totemskega stvaritelja. Z obredom Aborigini opogumljajo določenega stvaritelja naj ponovno sprosti svoje ustvarjalne sile. Tako z izjemno natančno določenim zaporedjem plesov, popevanj in korakov (kozmogram!) ustvarjajo takšno vzdušje, kot je vladalo v času Sanjanja, ko so stvaritelji šele ustvarjali svet. Aborigini se torej z obredom "povrnejo" v tisti čas. Z določenimi natančnimi plesnimi koraki, popevanjem in umetniškimi predmeti skušajo poustvariti ozračje, ki je najprimernejše za določenega Stvaritelja. Tako ga prikličejo v naš svet. Obujajo ga, obujajo njegove ustvarjalne prasile in ga prosijo, naj jih ponovno sprosti in tako neki krajini in bitjem v njej zagotovi nadaljevanje življenja. Z obredi Aborigini oživljajo mrtvo materijo, saj brez duha v njej ne bi bilo življenja. Natanko vedo, kako pomembno je, da ohranjajo in ves čas revitalizirajo življenjske sile Narave in da so hvaležni za to, da jim njene moči dajejo življenje. Še vedno so, kljub civilizacijskemu nasilju, v tesnem stiku z naravo ter se resnično zavedajo, da je Narava nosilka našega življenja. Če bomo uničili njo, bomo tudi sebe!
Obredna predstava je sestavljena iz niza zgodb, ki govore o stvarjenju in Stvaritelju in si slede v natančno določenih ciklih. Takšen obred je izjemno močan in pomemben, tako v duhovnem kot tudi v pripovednem, umetniškem smislu. Za uprizoritev večjega (npr. enoletnega) obreda se zbere skupaj več aboriginskih klanov, ki žive v določeni krajini. V obredu skupaj ustvarjajo celovitost, saj vsakdo med njimi obredu doda lastno zgodbo ritualnega cikla. Takšen obred traja tudi več dni. Pravi obred terja tudi mnogo priprav. Aborigini dneve pred začetkom obreda zato slikajo, rezbarijo, delajo peščene skulpture, krasijo palice ter izdelujejo še mnoge reči, ki jih potrebujejo kot nepogrešljive obredne dodatke. Vse umetniške in druge izdelke, ki jih nameravajo uporabiti v obredu, izdelajo še posebno skrbno, saj se zavedajo, da le ena slabo ali nepravilno izdelana stvar - lahko odvrne sile stvaritelja.
Tudi obredni plesi in popevanje so nadvse skrbno izbrani, kajti le posebni plesi, napevi in besede zmorejo priklicati določenega Stvaritelja. Ko se obred začne, si plesi in napevi slede v določenem vrstnem redu, prav takšnem, ki povsem posnema izvorno popotovanje določenega stvariteljskega bitja v času Sanjanja. Obredna predstava natančno in slikovito prikazuje dogodke na poti nekega Stvaritelja, njegove boje s sovražniki in njegovo ustvarjanje. V obredje je vključene veliko umetnosti, saj so Aborigini resnični umetniki - ustvarjajo iz sebe. Še danes za svoje izjemno ustvarjanje potrebujejo le nekaj poceni pripomočkov. Kljub temu ustvarjajo čudovite in duhovno močne kreacije. Večinoma ustvarjajo na tleh, čepe ali kleče, na deskah, koščkih platna … Tradicionalno so za slikanje uporabljali le štiri barve (rdeča, rumena, črna, bela), ki so izhajale iz naravnih elementov, okre in rastlinskih barvil. Slikarski in kiparski pripomočki so bili: prsti, usta (nabrizgali so barvo) in vejice. Za rezbarjenje in graviranje so uporabljali kamnite nože, sekire, dleta in kladiva. Poslikavali so tudi kamne, telesa in reči za vsakodnevno rabo …
Zdravilec - oseba izjemnega duha
Kakor so pri nas, v zahodni družbi, zdravniki tisti, ki navadno zdravijo, pri Aboriginih to vlogo prevzemajo ženske in moški, ki jim pravijo tradicionalni zdravilci. Aborigini namreč verjamejo, da povzročajo bolezen in smrt čarovniki, duhovi in Stvariteljska bitja. Zato mora biti zdravilec oseba z veliko duhovno močjo. Šele takrat, ko bolnemu ne pomagajo niti skrbno pripravljena aboriginska zelišča in njihovi pripravki, pokličejo domorodci tradicionalnega zdravilca ali zdravilko. Najprej se zdravilec z bolnikom ali sorodniki pogovori, nato pa poskuša odkriti duhovni vzrok bolezni. Ko ga odkrije, predlaga ukrepe in zdravljenje, ki naj bi bolniku znova povrnilo zdravje. Če bolnik umre kljub zdravilčevim posegom, zdravilec opiše in določi vzrok bolnikove smrti.
Tradicionalni zdravilec je, kot že omenjeno, največkrat oseba z izjemno duhovno močjo. Ta duhovna moč je pridobljena na dva načina: z vajenstvom ali ukom ali pa je podedovana, prirojena. Večina aboriginskih zdravilcev ima stike s t.i. onstranstvom, večina jih ve tudi za prihodnje dogodke. Njihova nenavadna, posebna moč in zmožnosti jim dovoljujejo, da lahko ugotavljajo globje duhovne vzroke bolezni, da zdravijo, napovedujejo prihodnost in zavarujejo ljudi pred čarodeji in njihovimi zlemi dejanji. Ker imajo veliko duhovno moč, lahko tudi izginevajo ter hitreje kot navadni smrtniki potujejo v času in prostoru. Navadno vedo, kaj se bo zgodilo ali kaj se dogaja tisoče kilometrov daleč. Dogodke slutijo intuitivno. Po svoji volji lahko izginjajo in se pojavljajo na različno oddaljenih krajih. To vedo prav dobro tudi beli Avstralci, ki včasih dobijo "nenavadno" pomoč teh zdravilcev, ki je ne morejo zanikati. Ti zdravilci so bili vedno in so tudi danes, čeprav so "javna tajnost".
Ozračje, ki spodbuja zdravljenje
Med boleznijo tradicionalni zdravilec avstralskih domorodcev najprej zavaruje bolnika in njegovo ožjo družino. Zelo pomembno je, da v bolnikovi okolici ustvari ozračje, ki bo spodbujalo zdravljenje, okrevanje in pripomoglo k dobremu počutju. Nadvse pomemben del tradicionalnega aboriginskega zdravljenja je namreč pozitiven vpliv na bolnikovo psihično počutje. Tako se tradicionalni aboriginski zdravilec lahko primerja s tremi poklici zahodne družbe: z duhovnikom, zdravnikom in mrliškim oglednikom. Duhovnik pomaga ublažiti duševno stisko, zdravnik skuša ozdraviti fizično telo, mrliški oglednik pa pride tedaj, ko se človek poslovi od tega sveta.
Preproste bolezni je mogoče ozdraviti le z aboriginskimi zeliščnimi pripravki. Takšne pripravke zna pripraviti skoraj vsak (še toliko zdrav) Aborigin srednjih let, bodisi moški ali ženska. Lahko bi celo rekli, da se Aborigini z znanjem o zeliščih že rodijo (vkolikor niso preveč zmedeni zaradi civilizacije). To znanje o uporabnosti različnih rastlin, pa tudi nekaterih živalskih delov, prehaja iz roda v rod. Velikokrat pa si domorodci pomagajo tudi z minerali. Pri vbodih, pikih, različnih ugrizih, zaprtju, driski, odrgninah, praskah, opeklinah in tudi zastrupitvah (pri katerih bi povprečni belci že zdavnaj preminuli, ker verjamejo, da morajo zaradi nečesa, npr. strupa ali pika kače preminuti) - uporabljajo ponavadi le tisto, kar jim daje mati Narava. Še vedno je težko najti Aborigina, ki zaupa tabletkam.
Tradicionalni aboriginski zdravilec ima pravo delo šele tedaj, ko se bolezen hudo poslabša. Tedaj postane zdravljenje proces obredne narave. Obsega masiranje, popevanje in odstranjevanje zle sile, ki se je naselila v bolnikovem telesu. Ko zdravilec odstrani duhovni ali nadnaravni vzrok bolezni - zlo silo (kot pravijo Aborigini), začne bolnik postopoma okrevati v ciklih slabšanja in boljšanja bolezenskega stanja. Okrevanje je fizično in psihično, je pozitivna sprememba v duhu (mišljenju, dojemanju, naravnanosti) in telesu.
Čarovniki nosijo čevlje "kurdaitja"
Avstralski Aborigini dobro poznajo čarovništvo. Vedo, da lahko čarovniki bodisi z vnašanjem zlih duhov (op.p. za nas nezdrave življenjske in duhovne sile) ali kakršnihkoli tujkov v človekovo telo - povzročijo hudo obolenje ali celo smrt. Ponavadi čarovniki ujamejo človekovega duha v košček hrane ali delček lasu, velikokrat pa v ta namen uporabijo tudi kosti. Čarovniki osrednje Avstralije (Aranda ljudstvo) so znani po tem, da nosijo čevlje "kurdaitja", narejene iz emujevega perja in človeške krvi, saj tako najlaže prikrijejo svoje stopinje … Bolezen ali smrt povzročijo tudi s kremenovim kristalom, školjkami, z različnimi ornamenti, amuleti in drugim.
Kosti uporablja veliko skupin. Tanek košček kosti, na enem koncu ostro ošiljen, na drugem pa okrepljen s koščkom naravnega gumija, lahko povzroči celo človekovo smrt. Nekateri čarovniki namesto kosti uporabljajo tudi paličice, okrašene s peresi ptic. V osrednji Avstraliji velja pravilo, da mora človek, ki želi zapičiti kost ali paličico v drugega, najprej oditi globoko v buš - grmičasto puščavo in šele potem zabosti svojo žrtev. Zabodena oseba ponavadi potem hudo zboli, in če je ne reši tradicionalni zdravilec - lahko celo umre. A če zdravilec najde koščico (vzrok), jo odstrani in iz bolnikovega telesa prepodi tudi zle sile, ki so se tam naselile - je človek rešen hudega uroka in zanesljive smrti.
Elena Danel
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20021217135031810
|
|
| Domov |
|
Powered By GeekLog |
