Bernarda Pavko Prava

VARNO JE, LAHKO SE PREBUDIŠ

... je sporočilo Quan Yin skozi karizmatično Američanko Normo Delaney (www.normadelaney.com; www.newbreath.net), ki je imela 12. oktobra delavnico v Ljubljani.

Pred leti je v mojem življenju prišlo do velike spremembe, vse je prišlo do ene vrste konca. In rečeno mi je bilo: Pojdi na Havaje. Eden od otokov je Kauai, otok vrtov, in šla sem tja sama, ne da bi kogarkoli poznala. Tako se je začelo, da mi je govoril Duh in rekla je: Ime mi je Quan Yin. Ko sem kasneje nekaj domačinov vprašala, če so že slišali ti besedi, so se smehljali in rekli: Vse je v redu.

Zaljubila sem se v rože otoka Kauai, ampak res sem se zaljubila, saj so se rože začele pogovarjati z mano. In Quan Yin je rekla: Me boš dihala vase tako, kot dihaš rože? Ja, globje in globje, je sočutna mirno stala in me vabila: Vdihni me še globje v svoj trebuh. Opazi moj vonj, je rekla, tako domača si postani z mojim vonjem, kot se mati in njen otrok naslajata in uživata v vonjanju drug drugega.

Dih za dihom me je začela učiti, kako naj jem dih, kako naj diham energijo globko v svoj trebuh. Uporabljala je barve cvetja in gibanje palminih dreves, ko me je vabila še globje in globje in globje vase.
Ti na tem očarljivem otoku, je rekla, upaj si priti sedeti na obalo, ki je v tvojem trebuhu. Vedno znova je ponavljala: Rada bi ti govorila o sočutju. Nisem vedela, kaj ta beseda pomeni, a kot dober študent sem tekla pogledat v slovar in veste kaj - nimajo prav. Zelo prazno besedo ponujajo.

Zapusti glavo in pridi dol v trebuh, mi je govorila Quan Yin, občuti. Občuti..., občuti vsak dih, občuti... Sedela bom tukaj in dihala s tabo, dokler mi ne boš dovolila priti globje in globje in še bolj globoko vase.

Kanalizirala sem že preden sem šla na Havaje, zdaj pa je Quan Yin rekla: Rada bi, da me ješ. Da ko bova dihali, sem jaz dih ali izdih? Ker potem ko bova skupaj dihali z drugimi, se jih bom lahko dotaknila, enega za drugim. Tako kot sapa z otoka Kauai bi se vas rada dotaknila z dihom. Nežno, zelo nežno. Vedela je povedat, da je nekaterih delov ljudi tako strah, da bi utegnili zbežati. Vedno in vedno je ponavljala: Naj se jih dotaknem... (Ja, to je sočutje.) Čakala bom nanje, vse od zdaj pa do večnosti. Ker postalo jih je strah lastne čudežnosti, ustrašili so se svoje lepote. Mislijo, da je svet čarobnosti in lepote zunaj nekje, a je v resnici noter, v trebuhu, kjer jih je tako zelo strah...
Zato se bova zdaj z njimi igrali zabavne igre in smešne zgodbe.
Skupaj bova dihali nanje vprašanje: In kakšne vrste roža si ti?
Ker vsak od vas je zanjo roža... Kaj pa ti počneš? Ko stopaš nasproti prijatelju/ici... A ga vdihneš globje vase in rečeš: O.., kako čudovito danes dišiš!

Lepa prelepa roža... Kot vsaka roža v vrtu, enega za drugim odpiraš svoje cvetne liste.
Dih za dihom, dih za dihom... Nežno... Globoko vase in še globje vdihni. Ja, v redu je dihati...

Energija Matere Boginje me vodi na mesta, o katerih še sanjala nisem. Prebudi se, prebudi..., govori. In to je natanko to, kar šepeta vsakemu semenu rože: Prebudi se, prebudi se. Ne glede na to, koliko življenj si čakala, sočutje Matere čaka..., nate čaka.
Ja. Čaka, da se razcvetiš v presentljivo razkošno, veselo in čudežno sebe.

Ko sem potovala v Egipt, je k meni prišla Izis in mi začela govoriti, vendar tega nikomur nisem hotela povedati. Ampak, veš, kaj se zgodi, ko poslušaš Izis? Ona ti pove skrivnosti. In čeprav sem spet druge vprašala: Kdo je zdaj ta Izis? - se ni vdala. Tako sočutna je bila, da je kljub temu hodila z mano in mi govorila. Pa sem jo preizkusila. V Izisinemu svetišču, o katerem nisem nič vedela, sem se obrnila k vodiču in vprašala: Kje so levi? Kako veste, da so tu stali levi?, je odgovoril. Nisem mu povedala, da mi je to ravno zdaj prišepnila Izis. Čutim, da bi tu morali biti levi, sem rekla. Ko so premaknili svetišče, so premaknili tudi leve itn..., je odgovoril vodič.
Pri ogledovanju svetišča sem ugotovila, da mi Izis začenja biti všeč. Posebna je, čezmerna in pretirana, jaz pa tudi nisem bila najbolj ukročena tiste dni. Izis ni sramežljiva in tudi jaz nisem bila, torej je bil primeren čas, da je skušala priti skozme. Je pa tudi energija Matere in Boginje. Nekaj časa je ostala, govorila in potovala z mano, jaz pa sem mislila: Tako zelo izrazita in posebna jaz ne morem biti, preveč pozornosti bom pritegnila. In skušala sem se skriti. Vrnila sem se v Združene države k svojemu kanaliziranju, skušala sem se skriti za tem delom. Vendar se je zdaj energija začela premikati skozi moje roke...

Namesto da bi en popoldan samo kanalizirala, pomeni govorila ljudem, je k meni prišla ženska in rekla: Želim, da me pozdraviš. Nisi na pravem mestu, sem rekla, jaz ne zdravim. O, pa me boš, je odgovorila in legla na tla. Prisotni so se nagnili naprej, da bi videli, kaj se bo zgodilo, jaz pa se rada zabavam in počepnila sem k njej. Mati me je spet ukanila.
V tem življenju nisem katolik, ko pa Mati Marija vstopi v prostor, jo prepoznam. Pokleknila je h glavi ženske, ko je iz drugega kota sobe prikorakal moški v oranžni obleki. V Duhu, seveda. Imel je velike grmičaste črne lase, zelo nenavaden je bil, jaz pa nisem imela pojma (pokleknil je k njenim nogam). Dosti kasneje sem odkrila, da je Sai Baba.
Položi roke tja, kamor jih bova polagala midva, sta rekla. Naslednja dve-tri leta sta se pojavila vsakič, ko sem delala z zelo bolnim človekom. Vedno sta ponavljala: Položi roke, kamor jih bova polagala midva. Mislila sem, da delamo na človeku pred mano, a sta sočutno uravnoteževala mene in se spajala z mano. In končni korak je bil moje srečanje s Quan Yin.

Začeli so z mojo glavo in me uravnoteževali, ko so odpirali moje srce. Quan Yin je bila tako sočutno potrpežljiva. Vedela je, da dokler ne bom tako uravnotežena, da bom končala z igro strahu v moji glavi, ne bom dovolj pogumna za njeno vibracijo strastne ljubezni.
Želim, da jih učiš dihati, je rekla.
Ne zameri, sem rekla, ampak ne morem zaslužiti s tem, da ljudi učim dihati.
Smehljala se je: Pripravi jih, da me bodo jedli kot sladek piškot. Prinesite ta dih v svoje trebuhe...

Ja, preobrazba, zdravljenje, sprememba. Priprava na Novo Energijo, sočutno dihanje...
Česar nisem vedela je bilo, da me je vabila: Upaj si zaljubiti se.
Ker v trebuhu vseh ljudi je veliko jezero ljubezni. Ne ljubezni, povezane z manipulacijo, ampak jezero ljubezni, ki izvira iz popkovine čiste strastne povezave. Vedno znova me je vabila: Pridi zaplavat v jezero ljubezni v svojem trebuhu. Tako potrpežljiva je bila, ko je ponavljala: Upali si bodo dihati v trebuh, upali si bodo živeti v trebuhu....! Upaj si jih peljat v razliko med življenjem v bojevanju z obstajanjem. In naprej sva dihali sočutje...

Nekje na poti je k meni prišla klientka z razcepljeno osebnostjo, zelo raztreščeno človeško bitje. Osem let in pol sva skupaj delali, dihali sva sočutje. Dihali sva..., dihali... Vsakič, ko je z njeno senco povezan strah prišel na površino, je Quan Yin rekla: Zelo mirna bodi. Vrnili se bodo v skrivanje. Ne smejo uganiti, da jih ocenjuješ ali dojemaš kot drugačne. Dih za dihom sva bili zelo mirni v povabljanju: Pridi... Pridi v povezovanje, vrni se v celoto. Pridi po zdravljenje...
Toliko sem se naučila o tem vračanju v celoto. Quan Yin mi je kazala, da se integracija zgodi skozi sočutno ljubezen. V čistem sprejemanju vsega, kar si. Proces je terjal, da sem vzljubila sebe, tako kot sem. Ne da čakam, da bom višja, nižja, bolj suha ali širša. Taka kot sem.
Popolnost... Dih za dihom, vreden si tega.
Se lahko ljubiš v vsakem dihu? Ker v tem zdaj, v tem dihu prav vse čaka nate...

Opisano potovanje me je pripeljalo v prostor miru. Prej nisem vedela o miru znotraj človeškega telesa. Lahko si upaš biti v takem miru, da ko sapa življenja gre mimo, ko strahovi in bolečina gredo mimo, izkušaš samo popolnost. Nič več ničesar ne dojemaš kot napačno. V drobovju dojameš, da Bog ustvarja popolnost.
Potem je mimo prišel angel Tobi in rekel: Torej, ti si stvarnik? Poglej si potem vso to popolnost, ki jo ustvarjaš. Igraj se z njo, dihaj z njo, upaj si postati posebna in nezmerna z njo.

Torej sem začela dihati na veliko in bahavo. Vabila sem ljudi, da so dihali z mano. Pridi, strast, pridi, strast, sem govorila (besedna igra: pridi, strast v angleščini pomeni sočutje). Zelo malo sem vedela, kaj bo sledilo, če začnem bolj dihati.
Ko rečeš Pridi, strast!, se tvoja strast pojavi! Ja... večja in večja je postajala, rastla je.
In kaj se zgodi, če zdaj res na veliko vdihnem?
Takrat vidiš preobrazbo Quan Yin v Ohamo, ki je samo večji dih! Silen in nezmeren dih!
Dojameš razliko med nekom, ki milo reče: Rada bi sedela s tabo in drugim, ki reče: Rad bi se igral s tabo! In zabavno, veš, je, da te ne želim prestrašiti, ampak ljubil bi te rad! Ker zdaj, ko že cvetiš... - kaj bomo naredili s tem? Kam bomo peljali vse te lepe rože? Pojdimo vsi ven in razveselimo ostale!
In za to gre v novem tečaju, ki sva ga začela z Gerretom. Za vse vas nore ljudi, ki ste se prebudili v večji dih. Za vas, katerih moč je vznemirjena, ko rečete: Ja, želim se igrati! Katerih strast je spala in jo zdaj vabimo v igranje.

Mojstrstvo se reče temu. Najprej sem se morala zaljubiti, potem terjati lastništvo in zdaj si upam stopiti v avtoriteto. To je precej podobno Jezusovemu potovanju. Ko je Jezus govoril, so ljudje čutili mir, ki je izhajal iz njegove sočutne avtoritete. Ker odpornost in moč srca te podpirata v tem, da postaneš vse, kar si. Popolnost vsega, kar si. In spet se bomo igrali s tabo na čarobne načine...

Na mojem potovanju mi je bilo obljubljeno: To življenje se lahko prebudim in varna bom. V zelo drugačnem času smo... Jezero sočutja, ki sestavlja tebe in ki sem jaz, je razširjajoče vabilo, da se prebudi v svojo strast in v zadostno varnost, ki nam je vsem na razpolago, da še enkrat zaživiš.
Vdihni smeh skozi vsako svoje vlakno, vsako dišečo kapljo sebe vdihni globoko v telo...
Da se prebudi... Da se prebudi.
Ljubljen si..., tako si ljubljena...

Linda, Geoff, Norma in Gerret, 12. oktobra v hotelu Slon

Angel Tobi, Quan Yin in Ohama v Sloveniji
Norma, Joli, Jama