| 
Piše: Miran Zupančič, duhovni učitelj,
jasnovidec in zdravilec
 Naša duhovna pot je naš smisel življenja. Ne gre za nič drugega, kot za izpolnitev načrta nujnega reda stvari, ki je že od samega začetka zasidran v našem bistvu. Vse za to potrebne zmožnosti, moči in lastnosti so že v kali naše nesmrtne duše. Čakajo le na odrešujočo, posvečujočo duhovno moč, da bi se razvile. Kdor se poveže z močjo duha, je začel s potovanjem domov. Je na poti k svetlobi Svetlobe. Ta povratek domov je pot odrešitve.
Sprva se nam dogaja, da prikličemo neko nedoločeno podobo, ki ni iz te materialne snovi. Je tudi vizija, ki pokaže nekomu več podrobnosti kot drugemu. Na samem začetku je večinoma dobro prepoznavna, vendar pa nam cilj hitro izgine v mentalni megleni daljavi.
Toda to je temelj začetka, ki je v običajnem vsakdanjem življenju edina resničnost. Ta začetni impulz je vsajen v danes in sedaj. Tu se začne prvi korak v večnost - v četrto dimenzijo. Tu je vedno naslednji korak, na katerem se srečata Božji Duh in človek. Naslednji korak je, srečanje z resnično vero, ki je osnova za razvoj naše nesmrtne duše. Resnična vera raste iz našega globokega hrepenenja našega srca. To ni nikakršno duhovno sladokusje ali "duhovni turizem". Ne. To je najbolj duhovna realnost našega resničnega življenje.
Očenaš je najmočnejša molitev za nas ljudi Zahodne kulture. Od Nebeškega Očeta nam je bila dana v uporabo po njegovem Sinu Kristusu, da nas večni Oče usliši, saj je Jezus Kristus docela poznal njegovo voljo. Molitev vsebuje sedem prošenj očenaša, v katerih so zaobsežene vse naše duhovne in posvetne potrebe.
"Oče naš, ki si v nebesih,
posvečuje naj se tvoje ime.
Pridi tvoje kraljestvo.
Zgodi se tvoja volja,
kakor v nebesih tako na zemlji.
Daj nam danes naš vsakdanji kruh,
in odpusti nam naše dolge,
kakor smo tudi mi odpustili svojim
dolžnikom;
ne daj, da pademo v skušnjavo,
temveč reši nas hudega."
(Matejev evangelij).
To je prošnja našemu Očetu naše duše;
"Daj nam danes naš nebeški kruh." Odgovor na to molitev je vedno izliv božanskih moči, koncentracija žarčenja, ki izhaja iz Očeta, ki je Oče Bog- Absolutna volja in Kozmični red v vseh dimenzijah bivanja; je tolažnik, živa duhovna moč, ki uresničuje v človeku in za človeka pravo življenje. Zato je nujen nov način življenja, ki to prihajajočo moč lahko prenese!
Nov način življenja pa je treba preizkusiti in ga živeti. Po nekem času sledi drugi izliv Božanske sile. Druga sila je žarčenje Ljubezni - Kristusa - Sina; to je razkritje Sončnega Logosa. ki je izvor, univerzalni vir Svetlobe in moči, je Ljubezen in modrost. To pomeni podati roko nam padlim otrokom. Svetloba postavi pred nas zahtevo pred samopredajo pridružiti se vsem, ki so na naši skupni poti. To je pogoj, da bi se lahko duša razvijala. Sedaj nas razkrita Svetloba postavi neposredno pred mnoge ovire in omejitve, vedno bolj razumemo, kaj in kdo smo v resnici.
V tem procesu, v katerem naša osebnost - zemeljski umrljivi jaz postopno zahaja, so odstranjene tudi vse ovire, a ne v enem samem trenutku in takoj. Postopno. V Očenašu je tako rečeno: "Oče, odpusti nam naše dolgove, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom." Kaj pomeni ta prošnja najvišji Inteligenci? Celotno karmično težo dolgov, naših prednikov in nas je potrebno izničiti. V tem procesu predaje naše volje Božanski vsevolji raste naša nesmrtna duša. Rast duše pomeni, da postaja vez - svetlobni most z duhom močnejša. To je bistveno. Tako se duh neposredno poveže z živo dušo. Voda postane vino. Gre za duhovno vino, ki ima namreč dinamične lastnosti. Zato nova zaveza svetega pisma jasno opozarja, da ne smemo nalivati "novega vina v stare mehove". Preden lahko sprejmemo novo vino, je pomembno, da začnemo s procesom notranjega očiščevanja, transmustacije in preoblikovanja ali prenove. Gre za to, ali je duša dovolj pripravljena, da bi se dvignila, da bi po zaužitju vina ponovno padla v zemeljsko in vztrajala v svojem stanju ločenosti. Duhovno vino deluje kot duhovno zdravilo za zdravljenje trpeče duše. Ta lastnost je bila v vseh misterijskih duhovnih šolah sveta vedno poudarjena.
Nato se začne tretja stopnja, ki se imenuje ognjeno izžarevanje Svetega Duha; Sveti Duh je božansko delovanje in realizacija, manifestacija v življenju, ki v nas povzroči veliko spremembo. V tem ognju očiščevanja, ki ga nekateri imenujejo tudi "sol" se izvrši proces preoblikovanja, v katerem pride do popolnoma novega razodetja. V nas se izliva živa božja Ljubezen. Na tej stopnji je človek "odpeljan" iz tega, kar je v Očenašu imenovano "skušnjava" in "hudo" v srcu človeka. Tako se človek popolnoma odreši vseh moči in vezi treh dimenzij tega sveta. Pripeljan je v duhovno bivališče služenja in tako prvič ugleda božansko naravo! Vidi Novo nebo in Novo zemljo. Poln spoštovanja zakliče Očetu in reče: "Kajti tvoje kraljestvo in moč in sijaj do večnosti".
V tretji stopnji, v kateri vodi procese spreminjanja Sveti Duh, se konča z nastopom ravni vstajenja ali ponovnega rojstva. Kako zelo resnične so besede Boba Dylana, ko je dejal: "KDOR NE DELA NA TEM, DA BI SE RODIL, DELA NA SVOJI SMRTI". Tako človek stopa ob celotnem evolucijskem loku do Izvirnega sveta. Za vse nas - prebivalce padlega sveta je to gledano razumsko, povsem, nedoumljiva pot, ki vodi naprej "od moči in od sijaja do sijaja". To je pot vsakega iskalca, ki resnično išče Boga. Vsak izmed nas je povabljen, da hodi po tej poti. Pomoč, ki je za to v današnjem času nepogrešljiva, ponudi skupnost prebujenih duš na Zemlji v skupnem druženju in prijateljevanju. S pomočjo spremembe samega sebe, s pomočjo preobrata v lastnem bistvu, lahko vsakdo, ki išče vstopi v to področje novih možnosti, ki je mnogo večje kot pa svet dejstev in sigurno sprejme iz njega pomoč in moč.
 Vedimo, da vse muke, ki jih doživljamo kot ljudje na svoji življenjski poti, izvirajo iz našega lastnega bistva. Kdor pa prenese svoje življenjske poudarke v lastno polje duha, bo ugotovil, da ovire odpadejo. Kdor je zvest kot On, ki spremlja vse nas in nas varuje s svojo močjo, bo skusil, da ni več potrebna ponovna inkarnacija.
Svet božanskega obilja je kraljestvo nespočetega Očeta, prvobitnega duha. Praizvir duha poraja iz prasubstance, ki je ravno tako on sam, Svetlobo, Sina. Praizvir in prasubstanca sta Oče - Mati, Svetloba pa je Kristus. Na drugi ravni deluje Kristus skupaj z modrostjo in spočne prvobitnega človeka. Na tretji ravni deluje prvi, duhovni človek in ustvari sedem božanskih pramoči, ter dvanajst božanskih praprincipov, obdobij, ki zgradijo obliko duhovnega sveta. Iz teh pramoči in praprincipov nastane človeštvo. Tri ravni tvorijo enost Očeta, Sina in Svetega Duha.
TROJNOST BOŽANSTVA
"Bog je najvišji, najbolj čista Ljubezen, nedotakljiva volja, trozvok "Očeta, Sina in Svetega Duha" je večni zakon duha.
"Oče" je Izvir duhovnega sonca, iz katerega izhaja vse življenje.
"Sin" je živa beseda Kristusa, ki prikliče v nas ljudi zaznavo Boga, nas najde v svetu, ločenemu od duha in nas skuša privesti nazaj.
"Sveti Duh" je polnina, živa duhovna moč, ki uresničuje v nas ljudeh pravo življenje.
Da bi lahko ta trojnost večnega zakona duha v nas oživela, morajo v nas umolkniti naša dvojnost, protislovno mišljenje, občutenje in ravnanje ter se naučiti služiti in podrejati Božanski volji vodenja. Vse to se mora roditi v Bogu, umreti v Jezusu in se znova roditi iz Svetega Duha, da postanejo popolnoma nova trojnost, ki nato navzven izžareva ognjeni trikotnik. Tako se v tem trikotniku izpolni trojni logos, pra-trozvok božanske Ljubezni, uma in dejanj.
Lep pozdrav vsem prijateljem na duhovni poti.
Miran
http//www. ezoterika.s5.com |
NE ZAMUDITE
Razlaga očenaša
Prispeval/a: titanic dne torek, 7. december 2004 @ 09:18 CET
Vesela sem, da si nam razložil v podrobnosti kaj pomeni sploh ta molitev: Oče naš. Kolikor sem brala v literaturi, ki mi je bila na voljo, nisem nikjer našla tako izvirnega in logičnega vpogleda v to molitev, kot si jo ti prikazal. Je prava znanost.
Hvala še enkrat in bodi lepo pozdravljen in blagoslovljen, seveda od Njega, Titanic
Razlaga očenaša
Prispeval/a: Tatjana Malec dne torek, 7. december 2004 @ 11:18 CET
se pridružujem misli Titanic. Na zares pedagoški način si nas poučil o sporočilu, ki nam jo prinaša molitev "Oče naš". Brez pravega Božičnega izkustva, ki nam prinaša rojstvo sina božjega, ne bomo dosegli stika z Jezusom Kristusom, ki se je dokončno podaril človeku. Bog je do človeka neskončno prizanesljiv in je sprejel vso njegovo resničnost z njenimi nepreklicnimi mejami. Geslo mora postati: manj obsojanja, več strpnosti, manj gorečnosti za obrazce bogoslužja, več vabil k resnično krščanskemu intimnemu izkustvu, ki ga občutimo znotraj nas v razmišljanju pomena in globine Matejevega Evangelija, ki jo prinaša njegovo sporočilo, za nas molitev "Oče naš". Pri nas imamo novega metropolita g. Urana, ki ima velike naloge na področju iskanja človeka tam, kjer živi, kjer ga je zapustila ateistična oblast in kakor se kulturno predstavlja. Izhajajoč iz teh okoliščin bo imel naš metropolit kar zahtevno nalogo izdelati in uresničevati pravo pedagogiko rasti in zorenja v veri, nalogo zadovoljiti človekove potrebe, ki so srce življenja in ljubezen, ki vse prešinja in privlači. Razpoznavno znamenje za našo pravo pot je prav molitev "Oče naš", ki je dostopna vsem ljudem na zemljii tako, kot jo pojmujejo. Jaz jo molim na poseben način tako, da se s hvaležnostjo Bogu vsak večer zahvalim za vse kar mi je bilo podarjeno v tistem dnevu, tudi za iskrico življenja. Očiščena ležem, zaspim in naslednji dan se zbudim prerojena. Kdor živi ljubezen in pravičnost, je v občestvu z Bogom. V človeški vesti naj bo razodeto kaj je dobro, kaj je pravično in kaj Gospod hoče od nas, nič drugega kakor, da pravično ravnamo, ljubimo, smo usmiljeni in ponižni, kajti vse kar imamo je od Boga podarjeno. Bog nas noče duhovno upokojiti, hoče nas napraviti za svoje sodelavce pri graditvi razmer prave pravičnosti, bratstva in ljubezni med ljudmi. Na obnebju krščanstva nam "Oče naš" pomaga znotraj nas to uresničevati. Bog želi odprto srce, ki je pripravljeno služiti ljubezni. Inflacija cerkvenih obredov mi ni simpatična, srečanje z božjo resnico lažje doživim znotraj sebe, v intimnosti s svojo vestjo. Imam občutek, da je naš motropolit g. Uran sposoben dojeti slovensko dušo v katero bo včlenil Kirstusovo ljubezen, duha in etično obveznost, da se bomo kot narod ravnali po temeljnih načelih, ki jih najdemo v Svetem pismu. Le tako bo mogoče ohraniti identiteto krščanskega izkustva, ki v osnovi ni nič drugega kot izkustvo ljubezni, milosti in odpuščanja, ki se je podarilo ljudem v človeški resničnosti učlovečenja Jezusa Kirstusa. Potrebna je samo etična doslednost našega življenja in ravnanja, ki dokazuje pravo resničnost našega življenja. V vsakem verstvu gre za srečanje z Bogom, čeprav ima vsako verstvo svoj svet simbolov, je vsako verstvo lahko samo ena resnica: ljubiti bližnjega, odpuščanje in posvetitev celotnega človeka dobremu. Mislim, da si verska pedagogika in moralni etos družbe morajo podati roke in bolj povezano sodelovati z namenom spreminjanja človeka na dobro. Tako kot ti Miran pišeš, da človek ne sme nalivati čistega vina v star meh. Potrebna je moralna prenova družbe. Imam občutek, da je naš metropolit Monsignor g. Uran karizmatična oseba z vsemi pozitivnimi sposobnostmi, da se bo znal ravnati po človeških duševnih potrebah svojega naroda in s strpnostjo vstopal v ozračje, ki marsikdaj ni naklonjeno institucionalizirani veri,. Jedro je njena substanca in ne toliko njena oblika, ki se kaže v obredih in simbolih. Ljubezn naj postane zakoreninjena v človekovo čustveno življenje. Pomembno je, da nosimo v srcu spravo in potrebo po bolj duhovnem gledanju na življenje in da ne ostanemo ujeti le v ozek kanal potrošništva, ki nas je že tako obubožalo, da nismo sposobni več spoznati, da je resnična ljubezen pomembnejša od udobnega življenja. Resnica je pa samo v medsebojni človeški ljubezni in prizanesljivosti. To je edino načelo edinosti in sprave v vsem občestvu. Vse kar je zdravo, lahko v svojem zgodovinskem razvoju zboli. Ni težko ugotoviti, da smo tudi malce bolna družba, ki potrebuje duhovno hrano, osveščenje in moči, ki jih sama iz sebe nima brez božjega stvariteljskega dejanja ljubezni. Potrebna je luč, ki bo osvetlila naš duh in način bivanja.
Lep pozdrav tebi Miran in hvala za dober prispevek tvoja duhovna prijateljica
Tatjana
Razlaga očenaša
Prispeval/a: jaka dne torek, 7. december 2004 @ 14:42 CET
Odločil sem se ,da bom danes za pozdrav dobrim silam
v meni in okoli mene in v vas in okoli vas
zmolil 108 očenaš molitev.
lp.
Razlaga očenaša
Prispeval/a: Miran Zupančič dne torek, 7. december 2004 @ 15:16 CET
vsa pohvala za več kot odličen komentar, ki bi lahko bil tudi odličen članek, kot to vedno pri tebi je. Za Monsignorja g. Urana bo njegova naloga, ki jo opisuješ ravno prava, saj mu je pisana " na kožo". V duhovnem svetu ima velikansko podporo od Kristusove hierarhije duhovnih duš. To prisotnost sem zelo močno občutil ob nedavnem ustoličenju, kar prej pri njegovem predhodniku g. Rodetu tega nisem zaznal. No ne mislim nič osebnega , ko omenjam g. Rodeta, ampak razlika je bila evidentno razpoznavna. To se je videlo tudi na obrazih vseh prisotnih, ki so prisostvovali temu ustoličenju. Škoda le, da ni bil prisoten tudi naš predsednik države.
Metropolit nedvomno še kako dobro pozna dušo svojega naroda, v katero je vzraščen do zadnjega atoma svoje duše, o tem ni kaj dvomiti. Kaj bo pa naredil za prenovo narodove duše, pa zagotovo ni v celoti v njegovi kompetenci, ampak bo to dirigiral Vatikan, vendar sem prepričan, da bo Monsignor g. Uran marsikaj " na skrivaj " naredil po svoje a da pri tem ne prekorači meje, ki mu jih je postavila institucija. Zato je dovolj moder, da bo znal najti srednjo pot.
Za vsakogar na poti življenja, ki se potopi v Božjo voljo, se lahko Duh poveže z novorojeno dušo, pod pogojem, da sleče starega človeka. Ta enost pa kot sama dobro veš presega vsak razum. To notranje razodevanje vseprisotnosti, četrte dimenzije, ki jo lahko označiva za vsepropustnost ali prehodnost, kot prepust, prehod v peto, šesto in sedmo dimenzijo, ki so vse popolnoma duhovne. Sam Očenaš sproži srečanje, z vibracijskim poljem, v katerem odzvanja višja, popolnoma nesnovna Bit. To je resnična antimaterija, vakuum v svetu nasprotij. Ta ocean večne polnosti ne pade preprosto iz neba. Treba ga je osvoboditi, ponovno oživiti. Čeprav je osvobajajoče sila vseprisotna in prežema tudi trodimenzionalni univerzum, mora kot polje nezemljske energije dobiti konkretno podobo, da bi lahko pomagala človeštvu.
Po eni strani se govori o nezemljskem, ki išče, kar je padlo na zmotna pota. Po drugi strani je tu človek, ki notranje doživlja, da je prav on izgubljeni sin. Pomoč sile ljubezni in človek, ki išče odrešitev, se postopoma približujeta drug drugemu. Enako privlači enako. V določenem trenutku prideš do točke, kjer se srečaš, to je točka žarišča. In takrat se začne v človeku postopno razodevati, spoznanje Boga iz prve roke. Že dolgo pred tem pa je obstojala neke vrste indukcije, nekakšno nezavedno vzajemno delovanje, ki je nastalo na osnovi dovzetnosti za Spoznanje. V tem ni nobene mistifikacije, nobenega eksperimentalnega sprenevedanja. Ne.
Gre za čisto, višjo, resničnost. Gre za vprašanje vibracije atomov, ki so znova postali nosilci duhovnega bistva. To je napovedani peti eter ali nova miselnost v razodevanju. To pa se seveda ne zgodi kar tako, temveč v procesu transmutacije, ki mu sledi proces preoblikovanja.
Osnova takšnega življenja je ponižnost. Takšne življenjske naravnanosti pa se ne moremo naučiti. Je rezultat številnih izkušenj. Ponižnost je zavestnost-zavedanje. Vsakdo lahko do stopnje, ko spoznavanje sebe narašča, lahko prepoznava in doživlja, kako daleč se je odmaknil od svojega izvora in kako globoko je kot bitje jaza-ega postal karikatura resničnega človeškega bitja. Naša osebnost je instrument, ki se izraža v aktivnosti fizičnega telesa. Duša je posrednik med osebnostjo in Duhom. Duh je vir življenja. Ko je enkrat ta troenost dosežena, potem ne moreš drugače, kot da daruješ sebe v ljubezni do soljudi, še posebno tistih, ki prav tako posedujejo iskro duha. Žrtvovanje enega tedaj postane osvoboditev drugega, kar je pri tebi draga Tatjana v konkretni situaciji čisto delovanje v tej materiji.
V prvem Janezovem evageliju (3, pogl.) beremo:" V tem smo spoznali ljubezen, da je daroval svoje življenje za naše brate in sestre." To pomeni popolno sprejemanje vseh ljudi in skupin z različnim kulturnim in religioznem ozadjem. Tega se mora zavedati vsakdo, ki hodi po duhovni poti, ne glede kako se ta njegova smer imenuje. In kaj je to? Zavedati se moramo, da mora biti ta zakon izpolnjen: kjer je prisotna ljubezen do Boga, tam obstaja tudi ljubezen do bližnjega. Filozofiranje o ponovnem rojstvu duše in vseh fazah razvoja, ki so s tem povezani, dobi pravi smisel in vrednost šele prek čistih dejanj v našem življenju. Relizacija tega je edino možna, ko " gresta molitev in dejanje z roko v roki."
lep pozdrav od tvojega duhovnega prijatelja,
Mirana.
Razlaga očenaša
Prispeval/a: Miran Zupančič dne torek, 7. december 2004 @ 15:19 CET
to ti bo " vzelo" trideset minut časa, a ti bo dalo leta lepega življenja.
pozdrav od duhovnega prijatelja,
Mirana
Razlaga očenaša
Prispeval/a: titanic dne torek, 7. december 2004 @ 22:09 CET
Lepa hvala ti, Titanic
Razlaga očenaša
Prispeval/a: kanna dne torek, 7. december 2004 @ 23:04 CET
Trenutno je molitev "Oče naš" še vedno pod prevelikim vplivom predstav, preteklih izkušenj, da bi z izgovarjanjem besed dosegla namen molitve. Morda bom nekoč le začutila moč in pravi pomen teh besed, ki sem jih doslej že prevečkrat napačno molila oz. (bolje rečeno) izgovarjala. Zdaj je bolj pomembno to zavedanje, čutenje sporočila, ki sem ga začutila skozi tvoje besede, Miran. Želim si še večkrat prebrati te besede, želim, da mi postane ta občutek, to zavedanje vedno bolj domače, dokler ne bo končno del mene.
Miran, hvala. To je res lepo darilo moji duši. Ravno ob pravem času :) Pa lepo noč in svetel jutri!
Klavdija
Razlaga očenaša
Prispeval/a: stojči dne sreda, 8. december 2004 @ 09:41 CET
včeraj me je napadel virus gripe in me je tako bolela glava, da sem bil popolnoma nesposoben kakrkoli početi, danes pa sem že zdrav.
Odličen članek, čestitam. Vprašal bi te, morda se motim, da v cerkvi molijo .... posvečeno bodi tvoje ime...
in ne..... posvečuje naj se tvoje ime....
Mogoče bi okoli tega kaj razložil, ali pa si že pa sem to kje spregledal.
Tvoje ime v Očenašu pa je zame tisto neizgovorljivo ime,
ki ga lahko začutim edino na dnu svojega srca. :)
lp
---
stojči
Razlaga očenaša
Prispeval/a: Miran Zupančič dne sreda, 8. december 2004 @ 12:42 CET
"...v cerkvi molijo posvečeno bodi tvoje ime...", lahko bi rekli tudi sveto ime. V Lukovem evangeliju, Gospodova molitev;
" Jezus je rekel:
" Kadar molite, recite:
Oče! Posvečuje naj se tvoje ime."
V bistvu tu ni nikakršne razlike, oba pristopa sta prava.
Krščanska molitev, je Gospodova molitev dana od Boga po Kristusu-Sinu božjem. Molimo, lahko, ker je Bog dostopen po Kristusu. Kristjani verujejo, da v njem lahko poznajo, ljubijo in častijo Boga. S tem se začne krščanska molitev, nadaljuje pa se z zahvalno, spokorno( prošnja za odpuščanje grehov) in prosilno molitvijo.
- zahvalna molitev: ker je v Kristusu Bog-Stvarnik razodel svojo dobroto do človeka;
- spokorna molitev: ker nam je v Kristusu Bog-Stvarnik odpustil in nam še vedno odpušča;
- prosilna molitev: ker je v Kristusu Bog-Stvarnik razodel namen zgodovine in človeštva.
Jezus je učil svoje učence, naj molijo k Bogu kot Očetu. Gospodovo molitev Očenaš, ki jo kot vzorec dvakrat srečamo v Novi zavezi Pisma, že stoletja molijo kristjani vseh veroizpovedi. Predvsem gre v tej molitvi za kraljestvo, ki je znotraj nas. Vseh sedem prošenj se obrača na Boga, naj pridejo blagoslovi nove dobe na vse tiste, ki so postali člani Božjega kraljestva. Prava molitev je vedno konkretna. Pred Boga dvigne glavne potrebe in stiske človeškega življenja; tudi kar potrebujemo za vsakdanje telesno življenje, neuspehe v razmerju do Boga in sočloveka, izkušnjo trplenja in skušnjave. V Jezusu Kristusu ima vsaka človeška izkušnja svoje pravo mesto.
Od gripe te slabe družbe se hitro loči in vse dobro od Mirana.
Razlaga očenaša
Prispeval/a: Miran Zupančič dne sreda, 8. december 2004 @ 13:06 CET
me veseli, da je v tebi prišlo do globokega uvida, kar pomeni takojšno delovanje Božanske sile v tebe. Moliti pomeni pustiti, da nas Bog ljubi. Tako zrenje nahrani in zadovolji našo dušo, drugače ni molitev. Sad zrenja ni" nekaj", ni neka" stvar", ampak smo mi sami, ki smo postali po tej izkušnji ljubezni zopet bolj " novi ljudje". Molitev ne sme" prizvajati" " stvari", čustva, ideje, ampak spremeniti naše srce. Kajti naše srce se ogreva počasi, a ko se ogreje, se ne ohladi več tako hitro in je sposobno velikih dejanj. Molitev-kontemplacija ni več čas razumskega razčlenjevanja in debatiranja, ampak je čas, v katerem se samoodločajo svoboda, ljubezen odločitve in odločitev ljubezni; čas, v katerem se zgodi preoblikovanje ljubezni in njenega svetega hrepenenja. V bistvu je to prevzgoja ljubezni. Velikodušnosti se je treba učiti. Razna hrepenenja je potrebno ozdraviti, posvetiti in ne ugasniti. Duhovna mlačnost, brezbarvnost in nenavdušenost niso avtentična znamenja človeka na duhovni Poti!
Kdor tako moli, dobro ve, da čas molitve ne pomeni bega pred realnostjo življenja, resničnostjo, pred realnim svetom, ampak so to v resnici trenutki najglolje edinosti ne le z lastno notranjo bitjo, marveč s Svetim Duhom, s celotnim stvarstvom in z vso zgodovino v iskanju božanske vsevolje. Molitev je najbolj resničen vstop v realno.
lep pozdrav in vse dobro od Mirana.
Razlaga očenaša
Prispeval/a: kanna dne četrtek, 9. december 2004 @ 10:28 CET
Ob vsakem ponovnem prebiranju tega članka, se mi odstre kaj novega. Spoznanja, ki me obdajo, so tako navdušujoča in koristna, da kar ne morem verjeti, kaj vse se odpira ob prebiranju tvojih besed. Še pred dnevi sem mislila, da molitve Oče naš ne bom nikoli znala prav moliti. Danes sem ob novih spoznanjih med branjem začutila že tolikšno bližino, da sem dobila že pravo motivacijo (željo) do molitve, kar je velik napredek :)
Ampak nočem povedati le tega, kaj vse sem prejela iz članka o molitvi Oče naša. V članku je namreč opisana tudi celotna vizija, cilj, h kateremu smo namenjeni. In ta opisana pot mi postaja vedno bolj jasna, sistematična. Veliko lažje mi je namreč hoditi naprej, če vem, kje na poti sem, kam sem namenjena in kaj lahko še pričakujem na poti. V tem primeru mi jasen in pozoren razum pride zelo prav. Včasih sem namreč mislila, da je razum zgolj varka, ki nas vsakokrat pelje stran od rasti. Ampak na srečo sem hitro spoznala, da razum ne sme biti odveč in da je zelo koristno orodje pri rasti, vendar le, če je v službi srca.
Skratka, ne želim imeti napačnih predstav, zato bi opisala svoj način razumevanja in prosim, popravite me, če se motim. Ravno tako danes sem spoznala, v kakšnem razmerju smo ljudje z Bogom. Šele zdaj jasno razumem, da je Bog oče naši duši, duša pa je človekovo bistvo, ki ji sama pravim "naš notranji jaz". Ni naša duša Bog v neposrednem smislu, ampak je od Boga, je božanska. Torej je jaz, ki smo ga oblikovali v svetu, naš "ego". To je vse tisto, s čimer se v življenju identificiramo, kar je tusvetno in nima nič opraviti z našo dušo.
Zdaj sem imela namen vprašati, nekaj o življenju na zemlji, o skrbeh, ki se tičejo samega preživetja in delovanja v svetu, ampak se mi zdi, da so mi ta vprašanja postala medtem nekako manj pomembna in celo rahlo odveč. Zato bom pustila to za kdaj drugič, če bo še potrebno. Tudi o članku ne bom dajala vprašanj, ne bom prosila za pojasnila, ampak ga bom prej raje še nekajkrat prebrala, pa bodo odgovori morda sami vkliknili. Sicer pa vem, da se lahko vedno obrnem na Pozitivke za dodatna pojasnila :)
Lep in topel decemberski dan želim,
Klavdija
Razlaga očenaša
Prispeval/a: en_bk dne četrtek, 9. december 2004 @ 13:44 CET
hvala ti, da sva bila lahko včeraj z ženo pri tebi
en bk
Razlaga očenaša
Prispeval/a: koki dne četrtek, 9. december 2004 @ 15:32 CET
---
Nikoli ni tako, da nekako ne bi bilo...
Razlaga očenaša
Prispeval/a: Miran Zupančič dne četrtek, 9. december 2004 @ 16:55 CET
me veseli, da si doživela stik z svojo dušo, ki je kot sama pravilno razlikuješ od Boga dana, lahko jo imenuješ tudi "naš notranji jaz" naša preva narava v nas, ki je že popolna in božanska. Odkrivanje, postopno le-te pa je naša naloga in smisel. "Bogu božje, carju carjevo". Razumeš. Gre za ravnotežje dveh svetov v katerih moramo zavestno in inteligentno živeti, zato še kako rabimo zdravo pamet, da ne zaidemo v ekstreme. Izguba ravnotežja se vedno odzrcali kot norost; v začetku mala, nakar sledi večja.
Tvoj komentar je pravzaprav odlično globje razumevanje tega kar je v Očenašu. Le tako naprej.
lep pozdrav od tvojega duhovnega prijatelja Mirana.
Razlaga očenaša
Prispeval/a: Miran Zupančič dne četrtek, 9. december 2004 @ 16:59 CET
tako je, to je bila edina molitev, ki jo je Jezus priporočil takratnim učencem-apostolom. Jim je pa dal Kristus skozi Jezusa vsem takratnim apostolom darove s katerimi so med ostalimi lahko tudi oni obujali mrtve in to dobesedno!
lep pozdrav od duhovnega prijatelja Mirana.
Razlaga očenaša
Prispeval/a: Miran Zupančič dne četrtek, 9. december 2004 @ 17:36 CET
sem zelo vesel, da sem vaju z tvojo ženo spoznal na tako lep in topel način, ki je seval iz vaju obeh. Moram ti povedati, da si zelo lepa duša in zelo topel plemenit značaj, da o tvoji ženi sploh ne govorim. včeraj, vidiš smo bili skupaj z hirearhijo v živo, ki jo nenehno omenjam v člankih in kot si sam na svojstven način doživljal stik ter "mehčanje naših trdih glav" lahko pričakuješ v zelo kratkem času delovanje te mogočne sile, ki jo vsi imenujemo kot modro Ljubezen in živo prisotnost med nami. Se pa vidimo na seminarju, ki ti bo prinesel mnogo dokazov o resničnosti tega kar tukaj pišemo in včasih " nakladamo".
lep pozdrav od duhovnega prijatelja,
Mirana.
Razlaga oeenaša
Prispeval/a: aurigo dne sobota, 11. december 2004 @ 10:45 CET
Tam kjer je vrstica:
daj nam danes naš vsakdanji kruh, se praviloma glasi
Daj nam danes našo vsakdanjo LUČ.
LUČ je cerkev zamnenjala za navaden bel, črn, kruh za rajo, da je bolje prepričljivo. V materialnem svetu.
Vsa gnoza na tem mestu omenja LUČ in ne kruh.
Oče, sin in sveti duh. Bog, človek na Zemlji in sveti duh. LUX MuNDI-napis na cerkvah. ali luč sveta. LUČ ali zavest (tudi sveti duh, tudi žarek), ki se vije nad človekovim temenom in gre do Boga.
In dokler ga človek ne očisti je ta luč prekinjena,
lep pozdrav in vse dobro. Auriho