Piše: Mateja Keber

(Šambre s Tobijevega foruma, julij 2005)
Resnična zgodba:

HAPIRU IN SAMOTNI JEZDECI

I. HAPIRU Zgodba sega daleč nazaj. Daleč pred čas življenja na Zemlji. Angeli so tedaj ravno prispeli iz Kraljestva v Omniverse, ki je bil zanje čisto nov. Niso se še znašli v tem, čemur rečemo 'praznina'. Veliko igrišče brez kreacij. Prostor, poln priložnosti za pustolovščine in raziskovanje.
Angeli so čutili izgubo Doma in jezo zaradi tega; spraševali so se, kaj naj naredijo, da se vrnejo Domov. Nekateri so poskušali najto pot nazaj Domov, toda sledi so bile zabrisane...

Majhna skupina angelov se je odločila, da gre raje naprej in razišče ta neznan prostor kot, da bi čakali ali se poskušali vrniti. To je bila prva skupina, ki je začela raziskovati omniverse. Imenovala se je Hapiru.

Hapiru je začela ustvarjati, dajati oblike energiji. Veliko se je naučila in dosegla veliko modrost.

Ostale skupine angelov pa so še naprej iskale pot nazaj Domov. Opazovali so Hapiru, ki je bila svetal in sijoč vzgled ostalim. Nekateri so Hapiru začeli zavidati to, kar ima. Poskušali so se infiltrirati v družino in ji vzeti energijo in modrost. Toda takrat jim ni uspelo. Mnogo članov angelskih družin je tedaj zapustilo svoje družine in se pridružilo Hapiru. Želeli so biti del te skupine, ki je šla naprej, raziskovala in katere člani so živeli mirno in ljubeče.

Tako je Hapiru rasel in rasel in mnogim angelskim družinam se je zdelo, da Hapiru postaja premočan. Ljubosumje se je sprevrglo v strah. Želeli so kontrolirati Hapiru. Začeli so se strašni napadi. Prvič, odkar so angeli zapustili Kraljestvo, so se naučili bojevati.
Hapiru se je naučila braniti pred napadi. To so bili časi vojne zvezd...

Če zares želiš spoznati človeka, opazuj tri njegova središča, njegove glavne portale energije, odkoder se življenjska energija v tisočerih tankih kanalih razliva po celem telesu:

skladišče moči se nahaja v sončnem pletežu
skladišče čustev in čutenja se nahaja v srcu
skladišče vizij in ustvarjalnosti se nahaja v glavi

Potek tvojega življenja določa količina energije, ki jo lahko sprejmeš in uporabiš. Tvoja sposobnost doseganja ravnovesja med močjo, občutki in vizijo te naravno povezuje z vesoljem, z izvorom. In želje se porajajo, prepoznaš, kako jih je mogoče izpolniti, in njihova izpolnitev ti prinaša radost….

Življenje ljudi se spremeni le, če se spremeni njihova energija. Sami niti ne zaznavamo, da je z nami kaj narobe, ker ponavadi razčlenjujemo svet s pomočjo razuma, a duša kriči po svoji samouresničitvi, po tem, da bi se lahko kot ljubezen izrazila v snovnem svetu. Slikarju talent ne pomeni nič, ali pa samo breme, če nima platna in čopiča, s pomočjo katerih lahko izlije svoje navdihe, uresniči svojo vizijo. Enako je z dušo: ona uporablja naše telo za to, da bi lahko izrazila to, kar je – ljubezen. Duša kot taka ne more okušati ljubezni, ker je ljubezen sama… mora jo izraziti v snovnem svetu.

POGLAVJE 21

Ravanna vidi Jezusa v templju. Hillel zavzetemu pripoveduje o dečku. Ravanna najde Jezusa v Nazaretu in priredi pojedino njemu v čast. Postane Jezusov zaščitnik in ga vzame s sabo v Indijo, da spozna bramanizem.
1 Indijski kraljevski princ Ravanna iz Orisse, na jugu Indije, je prišel za praznike v Jeruzalem.
2 Premožen je in pravičen, zato s skupino bramanskih duhovnikov na zahodu išče modrosti.
3 Ko je Jezus stal med judovskimi duhovniki ter bral in govoril, ga je Ravanna poslušal in strmel.
4 Ko je povpraševal za Jezusa, kdo je, odkod je doma in kaj je, mu načelnik Hillel pojasni:
5 "Tega otroka imenujemo Zvezdo dneva z višav, ker je prišel, da ljudem prinese luč, luč življenja, da razsvetli človeštvu pot in da odreši svoje ljudstvo Izrael."
6 In Hillel pripoveduje Ravanni vse o otroku: o preroških napovedih o njem, o lepoti noči, ko je bil rojen, o obisku duhovnikov-magov;
7 o tem, kako je bil obvarovan pred spletkami zlobnih, o njegovem begunstvu v egiptovski deželi in kako sedaj s svojim očetom dela kot tesar v Nazaretu.
8 Ravanna je vzhičen. Zanima se za pot v Nazaret, da bi mogel iti in ga počastiti kot božjega sina.
9 S svojim blestečim spremstvom se odpravi in pride v galilejski Nazaret.
10 Najde njega, ki ga je iskal, ko je ravno zavzeto postavljal bivališče za svoje soljudi.
11 V trenutku, ko ga zagleda, se je Jezus vzpenjal po dvanajst stopenjski lestvi, noseč v rokah krog, kvadrat in sekiro.
12 Ravanna vzklikne: "Bodi pozdravljen, prvi med izvoljenimi sinovi nebes!"

Prevedla: Bernarda Pavko Prava

V razredu NoE smo zbrani in nežno nas dovolite vase, ne da bi vedeli, kaj bo prišlo danes. Na naših valovih energije prihajamo, že tedne prej smo bili z vami in zadnje dni, prav zdaj pa smo najbolj lahko z vami, saj sedimo prav noter, v vas. Tako ste se spremenili, tako daleč ste prišli, da dovolite polno utelešenje, tako ste se odprli in spustili strahove, da lahko brez strahu sprejmete karkoli. V svoj prostor lahko sprejmete nas, karkoli dovolite v svojo realnost, brez strahu, da vam bomo kaj vzeli ali vas odvrnili od česa. To je pravi znak božanskega človeka, ki uteleša...

Današnji šaud bo malo drugačen, odvisen pa je od vas; vse je odvisno od vas... Z vami smo Mark, Ohama, beli Orel, Quan Yin..., pa Marija, sveta ženska energija, materinska energija Mehike, kjer smo... (letno srečanje šaumber v Sant Feju). Vsa ta energija se zliva, da bi bila z nami v zadnjem šaudu serije Utelešenje Nove Energije... Zbiramo vašo energijo, vaše besede... - vaša energija, vaša zavest je to. Že naprej čutite, kaj bom rekli, ker v teh besedah ste vi. Za ta šaud sta napisana dva scenarija, ni pa še odločeno, kaj bo prišlo skozi. En scenarij vam bomo posredovali, ne oba - kateri bo to, pa je odvisno od vas. Naj vam bo jasno - od vas je odvisno. Globoko vdihni....

Namaste..... !! (Vstopi Kuthumi in prekinja Tobija, užaljen, ker ni bil povabljen na Konferenco v Santa Feju J) Ne morem si predstavljati srečanja šaumber, na katerega nisem povabljen, zato sem prišel sam in obljubljam, da bom naredil svojo delavnico, povezano z lastno vrednostjo. Tako slabo se počutim, ker so me zanemarili. Sredi zime bo ta delavnica in to v Clevelandu in naprej povem, da bo zelo draga. Zato, da se boste nekateri počutili izločeni, ker ne boste mogli sodelovati, tako kot jaz zdaj. Po opravljeni delavnici boste dobili potrdilo, da ste uradni Srečko...

Danes je moderno govoriti in pisati o modrosti
in razpravljati o tem, kdo je, ali kdo ni moder,
vendar pa se najprej vprašajva,
ali sploh imava isto izhodišče za to besedo: modrost

SSKJ na katerega se danes že mnogi sklicujejo,
ima včasih za kake izraze osupljivo dobre razlage,
včasih pa tudi slabe.

Prepričan sem, da bo prišlo v SSKJ še do revizije,
vsaj v razlaganju tistih pojmov,
ki bistveno odstopajo od razumevanja določene besede,
v drugih jezikih predvsem angleščine, ki je postala svetovni jezik.

Vrniva se k modrosti.
Veliko ljudi modrost povezujejo z bolečino,
češ da človek lahko postane moder samo preko trpljenja.
Pozneje bom razložil zakaj je to mnenje zmotno.

Piše: Primož Škoberne

Če je naš prijatelj otožen, ga vprašamo: "Kaj ti leži na duši?" Ljudi označujemo takole: "Kako dober je ta človek po duši, tisti pa ... Ali sploh ima dušo?" In ko nekdo premine, pomislimo: "Dušo je izpustil." Kaj si pravzaprav predstavljamo pod dušo? Kaj je duša? Kakšno vlogo ima v človekovem življenju?

Dušo ali Psiho so v grški mitologiji upodabljali kot lepo, nežno deklico, ki ima metuljeva krila. Stari poganski narodi so verjeli, da je duša kot nekakšen notranji človek, ki v snu med sanjanjem leta naokoli, ob smrti pa povsem zapusti telo. Dokler je v telesu, je človek živ, ko pa za zmeraj odide, pa premine. Iz krščanskega izročila se je ohranil slikovit opis, da je človek postal živ šele, ko mu je bil 'vdahnjen v obličje oživljajoči duh'.

Sama beseda duša (pa tudi duh) ima isti koren kot dih. Stara ljudstva so si potemtakem kot dušo predstavljala tisto, kar od znotraj oživlja človeka. Kot veter veje skozi liste, da trepeta, tako človekova duša diha skozi človeka in ga oživi, da se giblje, govori, čuti.

Znanost in Religija

Naše celotno spoznanje in znanje počiva na izkušnji, ne glede, kaj si mislimo o tem. To kar nazivamo z izvedenim znanjem, v katerega gremo od posameznosti k splošnemu ali obratno od splošnega k posameznemu, ravnotako ima osebno izkušnjo za osnovo. Kar imenujemo ekzaktno znanost, ljudje v njej lahko najdejo resnico, ker se ta sklicuje na osebne izkušnje vsakega posameznika. Znanstvenik nam ne reče, da moramo a priori verovati v nekaj, kar nam predoča temveč, da ima določene rezultate, ki izvirajo iz lastnih izkušenj in ko jih razdelamo, pridemo do skupne izkušnje.

V vsaki egzaktni znanosti obstaja ena in edina skupna osnova vsemu in tako lahko takoj zagledamo resničnost ali pa lažnost zaključkov kateri sledijo. Sedaj se, a ne brez razloga, postavlja vprašanje: ali ima religija takšno osnovo ali je nima. Moramo vam odgovoriti na to vprašanje pritrdilno in odklonilno. Namreč pri religiji kakršna se pripoveduje po celem svetu, se jo prikazuje tako, kot da je osnovana na veri in verovanju; čeprav v resnici v večini primerov se sestoji iz različnih skupin teorij. To pa je ravno razlog zakaj pride do razlik med religijami. Te teorije so ponovno zasnovane na verovanju in tu se krog zaključi.

Nekdo reče, da obstoja neko Veliko Bitje, nastanjeno nekje v višinah od koder upravlja s svetovi in da on zahteva, da mu mi verujemo izključno zaradi avtoritete njegove trditve. Na isti način lahko imamo sami svoje ideje za katere zahtevamo, da drugi verujejo v njih. Če pa nas vprašajo za razlog tega verovanja, jim ga ne moremo dati, ker ga nimamo.

Hvala ti Bog za vse kar mi daš,
nikoli si ne bi mislila, da toliko imaš,
toliko dobrote, ljubezni, miline,
imela bom tako lepe in nežne spomine.

Hvala za ljubezen, strasti in občutke,
hvala za vse pretekle lepe trenutke.
Neizmerno sem za vse ti hvaležna,
vidim, da sem res tega vredna.

Vso ljubezen si v mene poslal,
odprla sem vrata, v srce si mi jo dal.
V srce si položil ljubezen mi vso,
čeprav je je tam že prej nekaj bilo.

Sedaj jo čutim kot, da je vsemogočna,
čutim, da je od tebe, zato je tako močna.
Vem, da me oblikuješ in vodiš vsak dan,
učiš me, da svojo nalogo na svetu spoznam.

Piše: Miran Zupančič

V gemantriji ponazarjata števili 1 in 10 Boga, najvišjo enost. Bog ni imeno-van niti pri Judih, niti v islamu. Primer: emeth: resnica, vrednost 441=seštevek 9. Od padca dalje se noben človek ne more dvigniti nad število 9. Božanska Beseda je najvišja resnica in jo označuje število 10. Če je 1, vrednost alfa (začetek), število, ki je postavljeno na začetek, nastane število 1441, ki da vsoto 10, popolno resnico. To lahko pojasnimo z besedami: Brez Boga ni resnice. Pomemben predstavnik numerologije je Pitagora, ki mu je bila skrivnost matematike zaupana v Egiptu in je bil učenec Zoroastre. V Judeji je študiral kabalo. Učil je:"Razvoj je zakon življenja. Število je zakon univerzuma. Enost je zakon Boga." Števila so zanj bila več kot številke. Številke označujejo kvantiteto, števila predstavljajo Kvaliteto. So izraz duhovnih procesov.

Mnogi narodi starega veka so razvili svoje gematrične sisteme. S številčnimi vrednostmi 22-tih črk hebrejske abecede razumemo Sveto pismo kot ogromen sistem števil, ki so kodirana v imenu. Kabalistično je lahko vsaka črka glede na vrednost števila pot k desetim sefirotom, ki so med Bogom in svetom, "ustvarjalni dejavniki". Na ta način poskušajo s pomočjo datuma rojstva napovedati posamezniku življenjsko nalogo, življenjski ciklus, lastnosti značaja itd. Pri tem običajno uporabljajo števila 1 do 9 in mojstrski števili 11 in 22. Pomen teh števil obsega po mnenju kabalistov vse, kar se dogaja v svetu.

Oglejmo si primer Johann Sebastian Bach , tega genija, ki se rodil pred 250 leti. Že samo ime Bach je zelo melodično. Vrstni red glasov besede Bach, mehak začetek-B v povezavi z odprtim A, srednji, uravnotežen vokal med "ženskim" svetlim vokalom I in E in"moškim" O in U, kot tudi zveneči goltnik opisuje mali vodni tok. In dejansko je"tekoče" bistvena značilnost Bachove glasbe. Druga značilnost je globoka resnost. Osebno ime"Sebastian" prihaja iz grščine in pomeni"častivreden". Kdor pozna pomen določitve imena otroku, ve, da je vpliv imena zelo pomemben. Ko gre za magično stran Bachove glasbe vidimo v mnogih delih, na primer v Matejevem pasijonu, da je uporabil staro kabalistično številčno simboliko, gematrijo ali gemantrijo.

Edino merilo človeka je vodopad svetlobe,
v katerem so zaposlene moči njegovega obstoja,
navpičen vodopad kot sulica, ki prebode srce,
da zbistri zavest spričo tolikšnega razglabljanja.

Edino merilo, ki pomirja, je poslušnost vode
za zavesami našega ozračja in je kozmični pojav,
ki nikoli ne prestopi meje mojih čutov,
da ne bi vznemirjal vodopad moje krvi.

Edino merilo je veter, ki premika zrak s silo,
da valovijo travniki, nasadi in obiralec sadov,
ko se zakorenini drevo v moje srce,
h kateremu privijam svoje hvaležno telo.

Edino merilo je zvočnost vode in vetrov,
ko raznovrstni šumi vetra igrajo v drevju
in bučijo v gozdovih ter zavijajo okoli hiše
in me opozarjajo na prostor znotraj sebe.

Prevedla: Bernarda Pavko Prava

šaud 11: SIJOČE BITJE junij 05

Danes sem z vami Kontesa Sveti Tobi - ljubezen in toplota angela Tobija in aroganca Saint Germaina; v skupni energiji lahko začutiš tradicijo, zgodovino in židovstvo Tobija in boemsko naravo, sijajnost in domišljavost StG. Angeli bomo zlili energije, saj ljudje lahko kanalizirate dva ali več angelov hkrati, ko vam pomagamo premakniti energijo noter in skozi. Lahko si v več dimenzijah in na večih ravneh sočasno, ni ti treba biti linearen. Obstajaš lahko v večD, sprejemaš iz večih virov in lažje je to delati kot bivati linearno, lažje je kot držati fokus na eni D, saj ste ustvarjeni za več ravni. Ne za linearno ustvarjanje - bistvo Duha ne ustvarja na eni ravni, ampak na vsaki možni ravni sočasno.

Šaumbre ste učitelji NoE, pomeni več stvari in zgodb hkrati. Razlika je med mnogimi zgodbami in shizofrenijo. Zgodbe so integrirane, pozanjo druga drugo, prihajajo iz istega aktivnega vira in se ljubijo, častijo vlogo druga druge, shizofreniki pa se v vlogah in vidikih sebe skrivajo, ogromno zanikanje je v njih. Učite se torej novih ravni, zato nas je danes z vami več hkrati, premikali se bomo po različnih ravneh okrog vas, vas malo zbudili... Tudi to smo že dali skupaj skozi v zadnjih dneh, skozi ta šaud smo šli vsi skupaj kot skupina, ponoči, med vašim spanjem. Energije smo dali skupaj in rekli v glasu enega in večih hkrati. V nefizičnih dimenzijah (malo podobnosti je s temi, v katerih deluješ kot človek) smo ustvarili sijanje, ki je naslov tega šauda. Sijoče bitje!
Ustvarili smo sijanje - vibracijo, ki prihaja iz šaumber ven in se razširja in prav zdaj se kopaš v tej energiji. Kopate se v energiji, ki ste jo ustvarili pred nekaj nočmi; čudovito je, kako deluje ta ogromna, a enostavna fizika. Skupaj se bomo naučili spustiti kontrolo in začeti sijati.
Kaj torej pomeni sijanje, kako se razume, kako se čuti njeno ljubezen...?

POGLAVJE 16

Jožefova domačija. Marija poučuje svojega sina. Jezusovi stari starši mu za sedmi rojstni dan pripravijo praznični obed.
1 Jožefov dom je bil na Marmionski cesti v Nazaretu. Tu je Marija poučevala svojega sina v tem, kar je bila prejela od Elihuja in Salome.
2 Himne Ved in Aveste so bile Jezusu zelo pri srcu. Najraje pa je bral Davidove psalme in prodirljive Salomonove izreke.
3 Veselile so ga judovske preroške knjige. Od svojega sedmega leta dalje pa ni več potreboval knjig, da bi bral, ker je ohranil v spominu sleherno besedo.
4 Joahim in Ana, Jezusovi stari starši, so otroku v čast in veselje priredili gostijo, na katero so povabili vse bližnje sorodstvo.
5 Jezus se je predstavil gostom in dejal: "Imel sem sanje, da stojim ob morju na peščeni obali.
6 Morski valovi so bili visoki, kajti vihar je izhajal iz globin.
7 Nekdo mi zviška poda čarobno palico. Primem jo in se z njo dotaknem peska. Vsako peščeno zrno postane živo bitje, da je bila obala polna lepote in petja.
8 Dotaknem se valov ob svojih nogah in spremenili so se v drevesa, cvetlice in pojoče ptice - vse je slavilo Boga.
9 In nekdo, ki pa ga nisem videl, le njegov glas sem slišal, mi reče: "Smrti ni."
10 Babica Ana je ganjena, saj ljubi svojega vnuka. Svojo roko položi Jezusu na glavo, rekoč: "Videla sem te stati na morski obali. Videla sem, ko si se dotaknil peska in valov. Videla sem, kako je vse oživelo, in spoznala sem pomen teh sanj.
11 Viharno je morje življenja. Človeške množice pa so v brezdelju, brezbrižne, životarijo kakor mrtvi pesek na obali.
12 Tvoja palica je resnica. Z njo se dotakneš množice in vsakdo postane oznanjevalec svete luči in življenja.

Mnogim ljudem je jasno, da je človek sestavljen iz telesa (osebnosti), duše (psihe) in duha. Pa vendar, kljub temu ljudje tako zlahka zamenjujemo med enimin drugim. Osebnost zlahka zamenjamo za dušo in tudi dušo za duha. Iz tega sledi, da tudi v večini ne znamo razlikovati med psihizmi (psihičnimi močmi - v indijski filozofiji imenovanimi siddhiji) in duhovnostjo (darovi Duha in karizmami). Tako rado se zgodi, da ljudje kak psihizem poimenjujejo karizma, čeprav z duhom in duhovno zrelostjo to v resnici nima prav nobene povezave.

Psihične moči, kot so jasnovidnost, jasnoslišnost, telekineza, hipnoza, prekognicija... se udejanjajo prek simpatičnega živčevja, kar pomeni, da to izvira iz našega živalskega telesa in nas v tem prekaša večina kitov in morskih psov, posebno pa še vrste hobotnic. Vse te zaznave namreč pritekajo skozi razum in še vedno ostajajo pripete na svet dvojnosti, medtem ko gre pa resnično pri darovih Duha za svet enosti (prek cerebro - spinalnega sistema).

Zaradi na različen način sproženih ali pridobljenih (pridelanih) psihičnih moči ,se osebnost marsikdaj domišljavo napihne,zato duhovni razvoj takšnega posameznika zastane. Kljub temu pa to ljudi privlači in psihiki (razni 'jasnovidci', bioenergetiki, 'duhovni učitelji'...) tudi pri nas, kot po svetu to spretno izrabljajo za izboljšanje svojega osebnostega (čast, slava, cenjenost...)ali materialnega (denar, oblast) statusa, ki jim ga omogočajo nič hudega sluteči sledilci, podporniki in častilci. S tem tudi njih zadržujejo v ne-napredku in jih na nek način naredijo odvisne od sebe, ali pa samo izžamejo za kakšen tolar.

Piše: Miran Zupančič

Poskusi o duša, dobiti absolutno znanje o stvareh, ki ti bo pomagalo, da boš spoznala njihovo življenjsko obliko in njihovo bistvo. Zanikaj njihove posebnosti in njihovo različnost. Kajti resnično življenje in njegovo bistvo je preprosto in večno in ničesar ni, kar bi bilo med dušo in njim.
Hermes Trismegistos, Opominjanje duše.

Vsak človek pride enkrat do točke ko se vpraša, zakaj je svet tak kot je? Zakaj počnejo ljudje tako, kot to počnejo? Zakaj sem jaz tak, kot sem? Zakaj obstaja trpljenje, bolečina? Zakaj obstaja nepravičnost? Kaj je ljubezen?Kje je harmonija?
Vsa ta vprašanja so stara kot človeštvo. Človek, ki usmeri svoj pogled k zvezdam, je stvarstvo že od nekdaj spraševal, kako in zakaj. Vsi tisti, ki pridejo do konca individualizacije, niso več zadovoljni z dokončnim pravilom. Kdor ima vse, občuti verjetno glodajoč nemir. In razumel bo Buddove besede: "Tudi če bi bil svet tako lep, kot ga opisujejo pesniki ali slikajo slikarji, človek ne bi našel miru."

Vsekakor se z Buddho lahko povsem strinjamo. Človeška duša se slej ali prej vsega zasiti. Odgovor na tovrstna vprašanja niti ni zapleten, a niti ne vsestranski. In tudi ni, kot je bilo velikokrat nepravilno sprejeto, stvar razuma..Saj delovanje razuma je vedno vezano na prostor in čas. In vse, kar sploh ostane po smrti telesa so misli in časovna izrazna oblika teh misli. Toda obe izgineta, ko ne prejemata več pozornosti. Naše misli še lahko delujejo, vendar umrljive niso. Vse ideje, vsi nazori, okusi, težnje, občutki in prekrije tema. Če gledamo na to pravilno, je to v resnici pravi blagoslov.Čeprav so lahko mnoge fantazijske dejavnosti možganov ob svojem času zelo zanimive, vendar večnosti ne dodajo ničesar.

POGLAVJE 10

Elihujeve učne ure. Religija Brahme. Abramovo življenje. Judovske svete knjige. Perzijska religija.
1 Elihu poučuje, rekoč: "V starodavnih časih je neko ljudstvo na Vzhodu častilo Boga, Enega, ki so ga imenovali Brahm.
2 Imelo je pravične zakone in so živeli v miru. Gledali so notranjo luč in hodili pota modrosti.
3 Toda javili so se duhovniki z mesenimi težnjami in so spremenili postave po svoji miselnosti. Ubožnim so nalagali težavna bremena, prezirajoč načela pravičnosti. Tako so se Brahmani pokvarili.
4 Toda v teminah časa je nekaj velikih duhovnih mojstrov ostalo trdnih. Ljubili so Brahmovo ime. Bili so velika luč za svet.
5 Obvarovali so modrost svojega svetega Brahma nedotaknjeno in lahko jo berete v njihovih svetih knjigah.
6 V deželi Kaldeja so poznali Brahma. Pobožni brahman z imenom Terah je živel v pokrajini Ur. Njegov sin je bil tako predan brahmanski veri, da se je imenoval A-Brahm. In on je bil izbran, da bo oče hebrejske rase.
7 Terah je vzel ženo, sinove, svoje črede in vse imetje ter se napotil v Haran na zahod. Tam je umrl.
8 Abram je nato s čredami in vsem sorodstvom potoval še dalje proti zahodu.
9 Ko pa je dosegel Morahove hraste v deželi Kanaan, je tam postavil šotor in ostal tamkaj.
10 Ko je v deželi izbruhnila lakota, je Abram s sorodstvom in čredami prišel v Egipt ter v tej rodovitni pokrajini postavil šotore in se tu naselil.
11 Še danes vedo ljudje za tisto mesto, kjer je Abram živel - tamkaj nad nižino ga lahko vidita.
12 Vprašujeta, zakaj je Abram prišel v deželo Egipt? To je dežela, kjer je zibelka iniciacije. Vse, kar je skrivnostnega (razumu, op.prev.) je last te dežele. To je razlog, zakaj duhovni mojstri prihajajo semkaj.
13 V Zoanu se je Abram učil znanosti o zvezdah, v svetem templju tam gori pa se je učil vednosti modrih.
14 Ko si je prisvojil potrebno znanje, je spet vzel svoje sorodstvo, svoje črede in imetje ter odpotoval nazaj v Kanaan. V dolini Mamre si je postavil šotore in tam je nato živel in tudi umrl.

Piše: Joša Medved

Telo je tvoj najbližji dom, zato ga čisti in neguj,
okolje čuvaj kjer živiš, narave zakon pa spoštuj !
Oči ti barve dajo vse, njih harmonijo občuduj;
Vonjave cvetja nos ti da, ne hodi mimo kakor tuj !
Otipaj vse kar ti je všeč, ko mrtev boš ne bo te več.
Najboljši sadja je okus, zakaj strupen bi jedel gnus ?
Poslušaj ptice, sam zapoj, ne bo več prazen tvoj obstoj.

Čutila duše čustva so, kdor čustev nima ne živi;
Če strahu le si se predal in zaskrbljenost te tišči,
ne čudi se da mesta ni za to kar res te veseli.
Uglasi strune, slišal boš, kako lepo vse to zveni.
Za harmonijo je pogoj da uravnotežiš svet ves tvoj.
Če čustev ne izraziš zdaj, zaman boš čakal na svoj raj !
Če voda mirno le stoji, lahko se kmalu usmradi.

Tvoj um je računalnik le, ki zlahka bo pokvaril se,
če basal boš vzorce vanj, ki spravil jih ne boš iz sanj.
Kot ni ga dneva brez noči, tud' sreče brez trpljenja ni.
Ne trudi se da videl bi, le sonce - kot da lune ni.
Očisti um, pripravi se, za nove vtise dan na dan,
od enega stališča le, ostal na mestu boš zaspan.
Če stroj bo tebi ukazoval, lahko boš le nazadoval.

Razumi Boga kot ljubezen.. kaj bi ljudje brez ljubezni??
Razumi Ga kot razumevanje.. kaj počnemo ljudje, brez razumevanja?
Razumi Ga kot Svet.. kaj bi ljudje brez Sveta??
Razumi Ga kot otroka... kaj bi ljudje brez otrok??
Razumi Ga kot vse okoli sebe.. kako bi se počutil človek, ki je sam brez vsega, kar ga obdaja?

Vse to je Bog in še več.

Prevedla: Bernarda Pavko Prava

šaud 10: OPUSTI KONTROLO maj 05

Šaumbra, v času končevanja in odpiranja čisto novih poti in dimenzij ste, celo beseda dimenzija ne ustreza več dogajanju. Odpira se namreč tretji krog, pri čemer
1. krog je Dom, energija Kraljstva, Vse Kar Je
2. krog je Vse zunaj Doma, realnost, v kateri ste bili po prehodu skozi Zid in čas ustvarjanja v Praznini. Zdaj ste na robu končevanja tega cikla in Nova Zemlja je dokaz - ne bi mogla obstajati, če ne bi bilo primerno, če ne bi končevali 2. kroga. Kaj je to Vse zunaj Doma? Igrišče je, na katerem se učiš biti stvarnik, poligon stvarnikov je. Na različne načine se učiš biti stvarnik, medD, potem pa prideš na Zemljo, v strogo realnost. Zadnjega koraka pred
3. krogom ni mogoče opisat. Je prostor za čiste stvarnike, za ustvarjalce brez omejitev, za energije stvarnika, ki si jih vedno pripisovala samemu Duhu, za polne stvarnike, ki niso omejeni z nobeno dimenzijo ali posebno realnostjo. Začuti to s srcem, ne z umom...

Si v točki razvoja človeštva in izpolnitve Reda Mavrice, ko je čas za Preko še ko si na Zemlji, v telesu.
V procesu prebujanja delaš toliko stvari, ki odpirajo vrata za druge, ki tudi osvobajajo svoje energije.
Zakaj je tako težko, nas sprašuješ? Ker si prva, so energije najtežje a najbolj vznemirljive.
Kaj pa nasilje, žalost na Zemlji, pa vojne, revščina?, vprašaš. Vznemirljivo je, ker se tudi vse to spreminja, primerno je. Človeška zavest začenja dojemat, da vojne ne rešujejo ničesar, kakor tudi ne revščina ali bolezen. Za masovni premik gre in to, kar bereš v časopisih, so ostanki drame.
Občuti zavest človeštva!

III.
GIMEL
MARIJA IN ELIZABETA SE VZGAJATA V ZOANU

POGLAVJE 7

Vlada Arhelaj. Marija in Elizabeta s svojima sinovoma v Zoanu sta deležni pouka. Elihu in Salome. Elihujeva razlaga.
1 Herodov sin Arhelaus je vladal v Jeruzalemu. Bil je sebičen, krut kralj. Izročal je v smrt vsakogar, ki mu ni izkazoval dovolj časti.
2 V posvet je sklical najmodrejše može in povpraševal po otroku, ki naj bi ogrožal njegov prestol.
3 Svetovalci mu zatrjujejo, da sta Janez in Jezus oba mrtva; to ga zadovolji.
4 Jožef, Marija in njun sin pa so bivali v egiptovskem Zoanu, medtem ko je Janez s svojo materjo v gričih Judeje.
5 Elihu in Salome naglo pošljeta sle, da najdejo Elizabeto in Janeza. Ko so ju našli, ju privedejo v Zoan.
6 Marija in Elizabeta sta bili sila začudeni nad svojo rešitvijo.
7 Elihu reče: "To ni čudno; nič se ne zgodi brez vzroka, zakon ureja vse dogajanje.
8 Od davnih časov je bilo določeno, da bosta pri nas in da bosta prejemali pouk v tej sveti šoli."
9 Elihu in Salome odvedeta Marijo in Elizabeto ven, v sveti log, v bližini sta navadno poučevala.
10 Elihu reče Mariji in Elizabeti: "Trikrat blagoslovljeni se smeta šteti, ker sta izvoljeni materi davno obljubljenih sinov,
11 določenih, da položita na trdno skalo zanesljiv temeljni kamen, na katerem bo počival tempelj popolnega človeka - tempelj, ki ne bo nikoli porušen.
12 Čas merimo s cikli obdobij, vhod v vsako od njih pa štejemo kot mejnik na razvojni poti človeštva.
13 Ena doba je minila. Vrata v naslednjo dobo se odpro, ko se jih dotakne prst časa. To je doba priprave za dušo, kraljestvo Emanuela, Boga v človeku.
14 In ta dva vajina sinova bosta prva oznanjevalca blagovesti in oznanjala bosta evangelij o blagi volji ljudem in o miru na zemlji.
15 Njuno delo je mogočno. Meseni ljudje namreč ne žele luči, ljubijo temo, in če luč posveti v temo, tega ne razumejo.
16 Mi ta sinova imenujemo razodevalca luči. Toda luč morata prej imeti, da jo lahko razodevata.
17 Svoja sinova morata poučevati in njuni duši razvnemati z ljubeznijo in sveto gorečnostjo, vzbujati jima morata zavest o lastnem poslanstvu do človeških otrok.

Mojster preko Benjamina Crema

Ločenost in nesložnost nista nikjer tako razširjeni kot na planetu Zemlja. Noben planet našega osončja ni tako pogreznjen v tekmovalnost, tako slep za koristi sodelovanja. Nikjer drugje ni videti posledic takšnih neumnosti: strah, vsemogoče bolezni, bogastvo in revščina drug ob drugem, negotovost in vojna.

Zakaj bi moralo biti tako? Zakaj bi se morali prebivalci tega nadvse rodovitnega sveta tako prepirati glede njegovega lastništva?
Do neke mere odgovor leži v samem bogastvu Zemljinih virov. Zemlja je iz najgostejše snovi in ljudje so dolge dobe sužnji njenega materialnega bogastva, borili so se in tekmovali za nadzor nad njim. To je človeško kraljestvo (in z njim živalsko) pripeljalo do roba uničenja. Z jedrskim orožjem je človek ogrozil svoj obstoj.
Predvsem zaradi tega dejstva se je Maitreja odločil, da se bo s svojo skupino vrnil v vsakdanji svet vsaj tisoč let pred načrtovanim rokom. Človeštvo želi premamiti stran od prepada, mu pokazati, kako nevarni in uničevalni so človeška sla po oblasti, pohlep in tekmovalnost.

Preprostejša pot
Ljudem bo orisal preprostejšo pot, pot sodelovanja, pravičnosti in zaupanja.
Mnogi danes srčno zavračajo krivičnosti sedanjega materializma, ki prežema planet. Hrepenijo po pravičnosti in miru ter marširajo in protestirajo za njuno uresničitev. Narodi sveta začenjajo vse bolj prepoznavati, da imajo združeni moč, da spremenijo delovanje vplivnih ljudi. Tako Maitreja zaupa ljudem in podpira njihove zahteve. Tako maršira z njimi in njihov glas podkrepljuje s svojim.

Počepni na zemljo
in z nohtom svojega diha
izbrskaj seme svojega jaza
v samem sebi iz nje,
da ti noge ne zrastejo pretirano kvišku
in da se ne zadušiš v svoji višini.
Pazi na svoje snovi v naravi sami
in da se tvoje obličje ne porazgubi
po neznanih svetovih,
kajti ti si odvisen od barv,
ki dozorijo na sadežih zemlje.

Tvoja pamet je trdovratnejša
od mejnika med zemljo in nebom
in hoče potovati s tujo kožo
po Sončnem sistemu
kot kenguru z mladičem v malhi.

ODNOS TAKŠNOSTI (1)

Najprej se potrudite razumeti besedo »takšnost«. Ta beseda je bila Budi zelo pomembna. V Budovem jeziku je to tathata - takšnost. Vsa bidistična meditacija sestoji iz življenja v tej besedi, življenja s to besedo, s tolikšno zatopljenostjo, da beseda izgine in ti postaneš takšnost. Na primer, zboliš. Odnos takšnosti je: Sprejmi - in si reci: »Takšna je pot telesa« ali »tako je.« Ne bojuj se, ne začni se bojevati. Boli te glava - sprejmi. Takšna je narava stvari. Nenadoma se dogodi sprememba, kajti ko nastopi takšen odnos, mu sprememba sledi kakor senca. Če si zmožen sprejeti svoj glavobol, bo izginil.

Poskusi. Če bolezen sprejmeš. že izginja. Zakaj se to zgodi? Zgodi se zato: ko se bojuješ, je tvoja energija razdeljena: pol energije gre v bolezen, v glavobol, druga polovica energije se z glavobolom bojuje - razcep, vrzel in spopad. V resnici je ravno spopad še hujši glavobol.

Ko enkrat sprejmeš, ko se nič več ne pritožuješ, ko se ne bojuješ več. energija v tebi postane eno. Razcep je premeščen. Sprosti se veliko energije, kajti zdaj nasprotja ni več – sprostitev energije pa sama postane zdravilna sila. Ozdravitev ne pride od zunaj. Zdravila lahko pripomorejo le v toliko, da pomagajo telesu, da vzbudijo delovanje lastnih zdravilnih moči. Zdravnik ti lahko samo pomaga, da poiščeš svojo lastno zdravilno moč. Zdravja od zunaj ni mogoče vsiliti, zdravje je razcvet tvoje energije.

VODNARJEV EVANGELIJ O JEZUSU, KI JE KRISTUS
I.
ALEPH
Rojstvo in mladost Marije, Jezusove matere

POGLAVJE 1

Palestina. Marijino rojstvo - praznik za Joahima. Duhovnikov blagoslov in preroška napoved. Marijino posvečenje in bivanje v templju. Zaroka z Jožefom.
1 Vladal je cesar August, njegov namestnik v Jeruzalemu je bil Herod Antipa.
2 Palestina je obsegala troje provinc: Judejo, Samarijo in Galilejo.
3 Joahim, judovski pravnik, premožen mož, je živel v galilejskem Nazaretu; Ana, iz Judovega rodu, je bila njegova žena.
4 Rodil se jima je otrok, pridna deklica, njuna radost; otroku sta dala ime Marija.
5 Joahim je otroku v čast priredil gostijo; ni pa povabil bogatih, uglednih in mogočnih, ampak je poklical revne, pohabljene, hrome, slepe - in vsakemu od njih je daroval obleko, hrano in drugo potrebno.
6 Menil je: Gospod mi je naklonil blagostanje. Po njegovi milosti sem njegov upravnik. Če ne delim njegovim otrokom, ko so v pomanjkanju, mi bo to bogastvo v prekletstvo.
7 Ko je otrok dopolnil tri leta, so ga starši prinesli v Jeruzalem in v templju so ga duhovniki blagoslovili.
8 Veliki duhovnik je bil prerok in videc. Ko je zagledal otroka, je rekel:
9 "Glejte, ta otrok bo mati znamenitega preroka in učitelja postave; naj zato ostane in biva znotraj svetišča Gospodovega."
10 In Marija je prebivala v Gospodovem templju; Hillel, načelnik sinedrija, jo je poučeval v judovski postavi in božja postava je bila njena radost.
11 Ko je Marija dorasla v ženo, so jo zaročili z Jožefom, sinom Jakobovim; bil je iz Nazareta in tesar.
12 Jožef pa je bil pravičen mož in goreč esenovec.