Piše: Primož Škoberne

Če je naš prijatelj otožen, ga vprašamo: "Kaj ti leži na duši?" Ljudi označujemo takole: "Kako dober je ta človek po duši, tisti pa ... Ali sploh ima dušo?" In ko nekdo premine, pomislimo: "Dušo je izpustil." Kaj si pravzaprav predstavljamo pod dušo? Kaj je duša? Kakšno vlogo ima v človekovem življenju?

Dušo ali Psiho so v grški mitologiji upodabljali kot lepo, nežno deklico, ki ima metuljeva krila. Stari poganski narodi so verjeli, da je duša kot nekakšen notranji človek, ki v snu med sanjanjem leta naokoli, ob smrti pa povsem zapusti telo. Dokler je v telesu, je človek živ, ko pa za zmeraj odide, pa premine. Iz krščanskega izročila se je ohranil slikovit opis, da je človek postal živ šele, ko mu je bil 'vdahnjen v obličje oživljajoči duh'.

Sama beseda duša (pa tudi duh) ima isti koren kot dih. Stara ljudstva so si potemtakem kot dušo predstavljala tisto, kar od znotraj oživlja človeka. Kot veter veje skozi liste, da trepeta, tako človekova duša diha skozi človeka in ga oživi, da se giblje, govori, čuti.

Znanost in Religija

Naše celotno spoznanje in znanje počiva na izkušnji, ne glede, kaj si mislimo o tem. To kar nazivamo z izvedenim znanjem, v katerega gremo od posameznosti k splošnemu ali obratno od splošnega k posameznemu, ravnotako ima osebno izkušnjo za osnovo. Kar imenujemo ekzaktno znanost, ljudje v njej lahko najdejo resnico, ker se ta sklicuje na osebne izkušnje vsakega posameznika. Znanstvenik nam ne reče, da moramo a priori verovati v nekaj, kar nam predoča temveč, da ima določene rezultate, ki izvirajo iz lastnih izkušenj in ko jih razdelamo, pridemo do skupne izkušnje.

V vsaki egzaktni znanosti obstaja ena in edina skupna osnova vsemu in tako lahko takoj zagledamo resničnost ali pa lažnost zaključkov kateri sledijo. Sedaj se, a ne brez razloga, postavlja vprašanje: ali ima religija takšno osnovo ali je nima. Moramo vam odgovoriti na to vprašanje pritrdilno in odklonilno. Namreč pri religiji kakršna se pripoveduje po celem svetu, se jo prikazuje tako, kot da je osnovana na veri in verovanju; čeprav v resnici v večini primerov se sestoji iz različnih skupin teorij. To pa je ravno razlog zakaj pride do razlik med religijami. Te teorije so ponovno zasnovane na verovanju in tu se krog zaključi.

Nekdo reče, da obstoja neko Veliko Bitje, nastanjeno nekje v višinah od koder upravlja s svetovi in da on zahteva, da mu mi verujemo izključno zaradi avtoritete njegove trditve. Na isti način lahko imamo sami svoje ideje za katere zahtevamo, da drugi verujejo v njih. Če pa nas vprašajo za razlog tega verovanja, jim ga ne moremo dati, ker ga nimamo.

Hvala ti Bog za vse kar mi daš,
nikoli si ne bi mislila, da toliko imaš,
toliko dobrote, ljubezni, miline,
imela bom tako lepe in nežne spomine.

Hvala za ljubezen, strasti in občutke,
hvala za vse pretekle lepe trenutke.
Neizmerno sem za vse ti hvaležna,
vidim, da sem res tega vredna.

Vso ljubezen si v mene poslal,
odprla sem vrata, v srce si mi jo dal.
V srce si položil ljubezen mi vso,
čeprav je je tam že prej nekaj bilo.

Sedaj jo čutim kot, da je vsemogočna,
čutim, da je od tebe, zato je tako močna.
Vem, da me oblikuješ in vodiš vsak dan,
učiš me, da svojo nalogo na svetu spoznam.

Piše: Miran Zupančič

V gemantriji ponazarjata števili 1 in 10 Boga, najvišjo enost. Bog ni imeno-van niti pri Judih, niti v islamu. Primer: emeth: resnica, vrednost 441=seštevek 9. Od padca dalje se noben človek ne more dvigniti nad število 9. Božanska Beseda je najvišja resnica in jo označuje število 10. Če je 1, vrednost alfa (začetek), število, ki je postavljeno na začetek, nastane število 1441, ki da vsoto 10, popolno resnico. To lahko pojasnimo z besedami: Brez Boga ni resnice. Pomemben predstavnik numerologije je Pitagora, ki mu je bila skrivnost matematike zaupana v Egiptu in je bil učenec Zoroastre. V Judeji je študiral kabalo. Učil je:"Razvoj je zakon življenja. Število je zakon univerzuma. Enost je zakon Boga." Števila so zanj bila več kot številke. Številke označujejo kvantiteto, števila predstavljajo Kvaliteto. So izraz duhovnih procesov.

Mnogi narodi starega veka so razvili svoje gematrične sisteme. S številčnimi vrednostmi 22-tih črk hebrejske abecede razumemo Sveto pismo kot ogromen sistem števil, ki so kodirana v imenu. Kabalistično je lahko vsaka črka glede na vrednost števila pot k desetim sefirotom, ki so med Bogom in svetom, "ustvarjalni dejavniki". Na ta način poskušajo s pomočjo datuma rojstva napovedati posamezniku življenjsko nalogo, življenjski ciklus, lastnosti značaja itd. Pri tem običajno uporabljajo števila 1 do 9 in mojstrski števili 11 in 22. Pomen teh števil obsega po mnenju kabalistov vse, kar se dogaja v svetu.

Oglejmo si primer Johann Sebastian Bach , tega genija, ki se rodil pred 250 leti. Že samo ime Bach je zelo melodično. Vrstni red glasov besede Bach, mehak začetek-B v povezavi z odprtim A, srednji, uravnotežen vokal med "ženskim" svetlim vokalom I in E in"moškim" O in U, kot tudi zveneči goltnik opisuje mali vodni tok. In dejansko je"tekoče" bistvena značilnost Bachove glasbe. Druga značilnost je globoka resnost. Osebno ime"Sebastian" prihaja iz grščine in pomeni"častivreden". Kdor pozna pomen določitve imena otroku, ve, da je vpliv imena zelo pomemben. Ko gre za magično stran Bachove glasbe vidimo v mnogih delih, na primer v Matejevem pasijonu, da je uporabil staro kabalistično številčno simboliko, gematrijo ali gemantrijo.

Edino merilo človeka je vodopad svetlobe,
v katerem so zaposlene moči njegovega obstoja,
navpičen vodopad kot sulica, ki prebode srce,
da zbistri zavest spričo tolikšnega razglabljanja.

Edino merilo, ki pomirja, je poslušnost vode
za zavesami našega ozračja in je kozmični pojav,
ki nikoli ne prestopi meje mojih čutov,
da ne bi vznemirjal vodopad moje krvi.

Edino merilo je veter, ki premika zrak s silo,
da valovijo travniki, nasadi in obiralec sadov,
ko se zakorenini drevo v moje srce,
h kateremu privijam svoje hvaležno telo.

Edino merilo je zvočnost vode in vetrov,
ko raznovrstni šumi vetra igrajo v drevju
in bučijo v gozdovih ter zavijajo okoli hiše
in me opozarjajo na prostor znotraj sebe.

Prevedla: Bernarda Pavko Prava

šaud 11: SIJOČE BITJE junij 05

Danes sem z vami Kontesa Sveti Tobi - ljubezen in toplota angela Tobija in aroganca Saint Germaina; v skupni energiji lahko začutiš tradicijo, zgodovino in židovstvo Tobija in boemsko naravo, sijajnost in domišljavost StG. Angeli bomo zlili energije, saj ljudje lahko kanalizirate dva ali več angelov hkrati, ko vam pomagamo premakniti energijo noter in skozi. Lahko si v več dimenzijah in na večih ravneh sočasno, ni ti treba biti linearen. Obstajaš lahko v večD, sprejemaš iz večih virov in lažje je to delati kot bivati linearno, lažje je kot držati fokus na eni D, saj ste ustvarjeni za več ravni. Ne za linearno ustvarjanje - bistvo Duha ne ustvarja na eni ravni, ampak na vsaki možni ravni sočasno.

Šaumbre ste učitelji NoE, pomeni več stvari in zgodb hkrati. Razlika je med mnogimi zgodbami in shizofrenijo. Zgodbe so integrirane, pozanjo druga drugo, prihajajo iz istega aktivnega vira in se ljubijo, častijo vlogo druga druge, shizofreniki pa se v vlogah in vidikih sebe skrivajo, ogromno zanikanje je v njih. Učite se torej novih ravni, zato nas je danes z vami več hkrati, premikali se bomo po različnih ravneh okrog vas, vas malo zbudili... Tudi to smo že dali skupaj skozi v zadnjih dneh, skozi ta šaud smo šli vsi skupaj kot skupina, ponoči, med vašim spanjem. Energije smo dali skupaj in rekli v glasu enega in večih hkrati. V nefizičnih dimenzijah (malo podobnosti je s temi, v katerih deluješ kot človek) smo ustvarili sijanje, ki je naslov tega šauda. Sijoče bitje!
Ustvarili smo sijanje - vibracijo, ki prihaja iz šaumber ven in se razširja in prav zdaj se kopaš v tej energiji. Kopate se v energiji, ki ste jo ustvarili pred nekaj nočmi; čudovito je, kako deluje ta ogromna, a enostavna fizika. Skupaj se bomo naučili spustiti kontrolo in začeti sijati.
Kaj torej pomeni sijanje, kako se razume, kako se čuti njeno ljubezen...?

POGLAVJE 16

Jožefova domačija. Marija poučuje svojega sina. Jezusovi stari starši mu za sedmi rojstni dan pripravijo praznični obed.
1 Jožefov dom je bil na Marmionski cesti v Nazaretu. Tu je Marija poučevala svojega sina v tem, kar je bila prejela od Elihuja in Salome.
2 Himne Ved in Aveste so bile Jezusu zelo pri srcu. Najraje pa je bral Davidove psalme in prodirljive Salomonove izreke.
3 Veselile so ga judovske preroške knjige. Od svojega sedmega leta dalje pa ni več potreboval knjig, da bi bral, ker je ohranil v spominu sleherno besedo.
4 Joahim in Ana, Jezusovi stari starši, so otroku v čast in veselje priredili gostijo, na katero so povabili vse bližnje sorodstvo.
5 Jezus se je predstavil gostom in dejal: "Imel sem sanje, da stojim ob morju na peščeni obali.
6 Morski valovi so bili visoki, kajti vihar je izhajal iz globin.
7 Nekdo mi zviška poda čarobno palico. Primem jo in se z njo dotaknem peska. Vsako peščeno zrno postane živo bitje, da je bila obala polna lepote in petja.
8 Dotaknem se valov ob svojih nogah in spremenili so se v drevesa, cvetlice in pojoče ptice - vse je slavilo Boga.
9 In nekdo, ki pa ga nisem videl, le njegov glas sem slišal, mi reče: "Smrti ni."
10 Babica Ana je ganjena, saj ljubi svojega vnuka. Svojo roko položi Jezusu na glavo, rekoč: "Videla sem te stati na morski obali. Videla sem, ko si se dotaknil peska in valov. Videla sem, kako je vse oživelo, in spoznala sem pomen teh sanj.
11 Viharno je morje življenja. Človeške množice pa so v brezdelju, brezbrižne, životarijo kakor mrtvi pesek na obali.
12 Tvoja palica je resnica. Z njo se dotakneš množice in vsakdo postane oznanjevalec svete luči in življenja.

Mnogim ljudem je jasno, da je človek sestavljen iz telesa (osebnosti), duše (psihe) in duha. Pa vendar, kljub temu ljudje tako zlahka zamenjujemo med enimin drugim. Osebnost zlahka zamenjamo za dušo in tudi dušo za duha. Iz tega sledi, da tudi v večini ne znamo razlikovati med psihizmi (psihičnimi močmi - v indijski filozofiji imenovanimi siddhiji) in duhovnostjo (darovi Duha in karizmami). Tako rado se zgodi, da ljudje kak psihizem poimenjujejo karizma, čeprav z duhom in duhovno zrelostjo to v resnici nima prav nobene povezave.

Psihične moči, kot so jasnovidnost, jasnoslišnost, telekineza, hipnoza, prekognicija... se udejanjajo prek simpatičnega živčevja, kar pomeni, da to izvira iz našega živalskega telesa in nas v tem prekaša večina kitov in morskih psov, posebno pa še vrste hobotnic. Vse te zaznave namreč pritekajo skozi razum in še vedno ostajajo pripete na svet dvojnosti, medtem ko gre pa resnično pri darovih Duha za svet enosti (prek cerebro - spinalnega sistema).

Zaradi na različen način sproženih ali pridobljenih (pridelanih) psihičnih moči ,se osebnost marsikdaj domišljavo napihne,zato duhovni razvoj takšnega posameznika zastane. Kljub temu pa to ljudi privlači in psihiki (razni 'jasnovidci', bioenergetiki, 'duhovni učitelji'...) tudi pri nas, kot po svetu to spretno izrabljajo za izboljšanje svojega osebnostega (čast, slava, cenjenost...)ali materialnega (denar, oblast) statusa, ki jim ga omogočajo nič hudega sluteči sledilci, podporniki in častilci. S tem tudi njih zadržujejo v ne-napredku in jih na nek način naredijo odvisne od sebe, ali pa samo izžamejo za kakšen tolar.

Piše: Miran Zupančič

Poskusi o duša, dobiti absolutno znanje o stvareh, ki ti bo pomagalo, da boš spoznala njihovo življenjsko obliko in njihovo bistvo. Zanikaj njihove posebnosti in njihovo različnost. Kajti resnično življenje in njegovo bistvo je preprosto in večno in ničesar ni, kar bi bilo med dušo in njim.
Hermes Trismegistos, Opominjanje duše.

Vsak človek pride enkrat do točke ko se vpraša, zakaj je svet tak kot je? Zakaj počnejo ljudje tako, kot to počnejo? Zakaj sem jaz tak, kot sem? Zakaj obstaja trpljenje, bolečina? Zakaj obstaja nepravičnost? Kaj je ljubezen?Kje je harmonija?
Vsa ta vprašanja so stara kot človeštvo. Človek, ki usmeri svoj pogled k zvezdam, je stvarstvo že od nekdaj spraševal, kako in zakaj. Vsi tisti, ki pridejo do konca individualizacije, niso več zadovoljni z dokončnim pravilom. Kdor ima vse, občuti verjetno glodajoč nemir. In razumel bo Buddove besede: "Tudi če bi bil svet tako lep, kot ga opisujejo pesniki ali slikajo slikarji, človek ne bi našel miru."

Vsekakor se z Buddho lahko povsem strinjamo. Človeška duša se slej ali prej vsega zasiti. Odgovor na tovrstna vprašanja niti ni zapleten, a niti ne vsestranski. In tudi ni, kot je bilo velikokrat nepravilno sprejeto, stvar razuma..Saj delovanje razuma je vedno vezano na prostor in čas. In vse, kar sploh ostane po smrti telesa so misli in časovna izrazna oblika teh misli. Toda obe izgineta, ko ne prejemata več pozornosti. Naše misli še lahko delujejo, vendar umrljive niso. Vse ideje, vsi nazori, okusi, težnje, občutki in prekrije tema. Če gledamo na to pravilno, je to v resnici pravi blagoslov.Čeprav so lahko mnoge fantazijske dejavnosti možganov ob svojem času zelo zanimive, vendar večnosti ne dodajo ničesar.

POGLAVJE 10

Elihujeve učne ure. Religija Brahme. Abramovo življenje. Judovske svete knjige. Perzijska religija.
1 Elihu poučuje, rekoč: "V starodavnih časih je neko ljudstvo na Vzhodu častilo Boga, Enega, ki so ga imenovali Brahm.
2 Imelo je pravične zakone in so živeli v miru. Gledali so notranjo luč in hodili pota modrosti.
3 Toda javili so se duhovniki z mesenimi težnjami in so spremenili postave po svoji miselnosti. Ubožnim so nalagali težavna bremena, prezirajoč načela pravičnosti. Tako so se Brahmani pokvarili.
4 Toda v teminah časa je nekaj velikih duhovnih mojstrov ostalo trdnih. Ljubili so Brahmovo ime. Bili so velika luč za svet.
5 Obvarovali so modrost svojega svetega Brahma nedotaknjeno in lahko jo berete v njihovih svetih knjigah.
6 V deželi Kaldeja so poznali Brahma. Pobožni brahman z imenom Terah je živel v pokrajini Ur. Njegov sin je bil tako predan brahmanski veri, da se je imenoval A-Brahm. In on je bil izbran, da bo oče hebrejske rase.
7 Terah je vzel ženo, sinove, svoje črede in vse imetje ter se napotil v Haran na zahod. Tam je umrl.
8 Abram je nato s čredami in vsem sorodstvom potoval še dalje proti zahodu.
9 Ko pa je dosegel Morahove hraste v deželi Kanaan, je tam postavil šotor in ostal tamkaj.
10 Ko je v deželi izbruhnila lakota, je Abram s sorodstvom in čredami prišel v Egipt ter v tej rodovitni pokrajini postavil šotore in se tu naselil.
11 Še danes vedo ljudje za tisto mesto, kjer je Abram živel - tamkaj nad nižino ga lahko vidita.
12 Vprašujeta, zakaj je Abram prišel v deželo Egipt? To je dežela, kjer je zibelka iniciacije. Vse, kar je skrivnostnega (razumu, op.prev.) je last te dežele. To je razlog, zakaj duhovni mojstri prihajajo semkaj.
13 V Zoanu se je Abram učil znanosti o zvezdah, v svetem templju tam gori pa se je učil vednosti modrih.
14 Ko si je prisvojil potrebno znanje, je spet vzel svoje sorodstvo, svoje črede in imetje ter odpotoval nazaj v Kanaan. V dolini Mamre si je postavil šotore in tam je nato živel in tudi umrl.

Piše: Joša Medved

Telo je tvoj najbližji dom, zato ga čisti in neguj,
okolje čuvaj kjer živiš, narave zakon pa spoštuj !
Oči ti barve dajo vse, njih harmonijo občuduj;
Vonjave cvetja nos ti da, ne hodi mimo kakor tuj !
Otipaj vse kar ti je všeč, ko mrtev boš ne bo te več.
Najboljši sadja je okus, zakaj strupen bi jedel gnus ?
Poslušaj ptice, sam zapoj, ne bo več prazen tvoj obstoj.

Čutila duše čustva so, kdor čustev nima ne živi;
Če strahu le si se predal in zaskrbljenost te tišči,
ne čudi se da mesta ni za to kar res te veseli.
Uglasi strune, slišal boš, kako lepo vse to zveni.
Za harmonijo je pogoj da uravnotežiš svet ves tvoj.
Če čustev ne izraziš zdaj, zaman boš čakal na svoj raj !
Če voda mirno le stoji, lahko se kmalu usmradi.

Tvoj um je računalnik le, ki zlahka bo pokvaril se,
če basal boš vzorce vanj, ki spravil jih ne boš iz sanj.
Kot ni ga dneva brez noči, tud' sreče brez trpljenja ni.
Ne trudi se da videl bi, le sonce - kot da lune ni.
Očisti um, pripravi se, za nove vtise dan na dan,
od enega stališča le, ostal na mestu boš zaspan.
Če stroj bo tebi ukazoval, lahko boš le nazadoval.

Razumi Boga kot ljubezen.. kaj bi ljudje brez ljubezni??
Razumi Ga kot razumevanje.. kaj počnemo ljudje, brez razumevanja?
Razumi Ga kot Svet.. kaj bi ljudje brez Sveta??
Razumi Ga kot otroka... kaj bi ljudje brez otrok??
Razumi Ga kot vse okoli sebe.. kako bi se počutil človek, ki je sam brez vsega, kar ga obdaja?

Vse to je Bog in še več.

Prevedla: Bernarda Pavko Prava

šaud 10: OPUSTI KONTROLO maj 05

Šaumbra, v času končevanja in odpiranja čisto novih poti in dimenzij ste, celo beseda dimenzija ne ustreza več dogajanju. Odpira se namreč tretji krog, pri čemer
1. krog je Dom, energija Kraljstva, Vse Kar Je
2. krog je Vse zunaj Doma, realnost, v kateri ste bili po prehodu skozi Zid in čas ustvarjanja v Praznini. Zdaj ste na robu končevanja tega cikla in Nova Zemlja je dokaz - ne bi mogla obstajati, če ne bi bilo primerno, če ne bi končevali 2. kroga. Kaj je to Vse zunaj Doma? Igrišče je, na katerem se učiš biti stvarnik, poligon stvarnikov je. Na različne načine se učiš biti stvarnik, medD, potem pa prideš na Zemljo, v strogo realnost. Zadnjega koraka pred
3. krogom ni mogoče opisat. Je prostor za čiste stvarnike, za ustvarjalce brez omejitev, za energije stvarnika, ki si jih vedno pripisovala samemu Duhu, za polne stvarnike, ki niso omejeni z nobeno dimenzijo ali posebno realnostjo. Začuti to s srcem, ne z umom...

Si v točki razvoja človeštva in izpolnitve Reda Mavrice, ko je čas za Preko še ko si na Zemlji, v telesu.
V procesu prebujanja delaš toliko stvari, ki odpirajo vrata za druge, ki tudi osvobajajo svoje energije.
Zakaj je tako težko, nas sprašuješ? Ker si prva, so energije najtežje a najbolj vznemirljive.
Kaj pa nasilje, žalost na Zemlji, pa vojne, revščina?, vprašaš. Vznemirljivo je, ker se tudi vse to spreminja, primerno je. Človeška zavest začenja dojemat, da vojne ne rešujejo ničesar, kakor tudi ne revščina ali bolezen. Za masovni premik gre in to, kar bereš v časopisih, so ostanki drame.
Občuti zavest človeštva!

III.
GIMEL
MARIJA IN ELIZABETA SE VZGAJATA V ZOANU

POGLAVJE 7

Vlada Arhelaj. Marija in Elizabeta s svojima sinovoma v Zoanu sta deležni pouka. Elihu in Salome. Elihujeva razlaga.
1 Herodov sin Arhelaus je vladal v Jeruzalemu. Bil je sebičen, krut kralj. Izročal je v smrt vsakogar, ki mu ni izkazoval dovolj časti.
2 V posvet je sklical najmodrejše može in povpraševal po otroku, ki naj bi ogrožal njegov prestol.
3 Svetovalci mu zatrjujejo, da sta Janez in Jezus oba mrtva; to ga zadovolji.
4 Jožef, Marija in njun sin pa so bivali v egiptovskem Zoanu, medtem ko je Janez s svojo materjo v gričih Judeje.
5 Elihu in Salome naglo pošljeta sle, da najdejo Elizabeto in Janeza. Ko so ju našli, ju privedejo v Zoan.
6 Marija in Elizabeta sta bili sila začudeni nad svojo rešitvijo.
7 Elihu reče: "To ni čudno; nič se ne zgodi brez vzroka, zakon ureja vse dogajanje.
8 Od davnih časov je bilo določeno, da bosta pri nas in da bosta prejemali pouk v tej sveti šoli."
9 Elihu in Salome odvedeta Marijo in Elizabeto ven, v sveti log, v bližini sta navadno poučevala.
10 Elihu reče Mariji in Elizabeti: "Trikrat blagoslovljeni se smeta šteti, ker sta izvoljeni materi davno obljubljenih sinov,
11 določenih, da položita na trdno skalo zanesljiv temeljni kamen, na katerem bo počival tempelj popolnega človeka - tempelj, ki ne bo nikoli porušen.
12 Čas merimo s cikli obdobij, vhod v vsako od njih pa štejemo kot mejnik na razvojni poti človeštva.
13 Ena doba je minila. Vrata v naslednjo dobo se odpro, ko se jih dotakne prst časa. To je doba priprave za dušo, kraljestvo Emanuela, Boga v človeku.
14 In ta dva vajina sinova bosta prva oznanjevalca blagovesti in oznanjala bosta evangelij o blagi volji ljudem in o miru na zemlji.
15 Njuno delo je mogočno. Meseni ljudje namreč ne žele luči, ljubijo temo, in če luč posveti v temo, tega ne razumejo.
16 Mi ta sinova imenujemo razodevalca luči. Toda luč morata prej imeti, da jo lahko razodevata.
17 Svoja sinova morata poučevati in njuni duši razvnemati z ljubeznijo in sveto gorečnostjo, vzbujati jima morata zavest o lastnem poslanstvu do človeških otrok.

Mojster preko Benjamina Crema

Ločenost in nesložnost nista nikjer tako razširjeni kot na planetu Zemlja. Noben planet našega osončja ni tako pogreznjen v tekmovalnost, tako slep za koristi sodelovanja. Nikjer drugje ni videti posledic takšnih neumnosti: strah, vsemogoče bolezni, bogastvo in revščina drug ob drugem, negotovost in vojna.

Zakaj bi moralo biti tako? Zakaj bi se morali prebivalci tega nadvse rodovitnega sveta tako prepirati glede njegovega lastništva?
Do neke mere odgovor leži v samem bogastvu Zemljinih virov. Zemlja je iz najgostejše snovi in ljudje so dolge dobe sužnji njenega materialnega bogastva, borili so se in tekmovali za nadzor nad njim. To je človeško kraljestvo (in z njim živalsko) pripeljalo do roba uničenja. Z jedrskim orožjem je človek ogrozil svoj obstoj.
Predvsem zaradi tega dejstva se je Maitreja odločil, da se bo s svojo skupino vrnil v vsakdanji svet vsaj tisoč let pred načrtovanim rokom. Človeštvo želi premamiti stran od prepada, mu pokazati, kako nevarni in uničevalni so človeška sla po oblasti, pohlep in tekmovalnost.

Preprostejša pot
Ljudem bo orisal preprostejšo pot, pot sodelovanja, pravičnosti in zaupanja.
Mnogi danes srčno zavračajo krivičnosti sedanjega materializma, ki prežema planet. Hrepenijo po pravičnosti in miru ter marširajo in protestirajo za njuno uresničitev. Narodi sveta začenjajo vse bolj prepoznavati, da imajo združeni moč, da spremenijo delovanje vplivnih ljudi. Tako Maitreja zaupa ljudem in podpira njihove zahteve. Tako maršira z njimi in njihov glas podkrepljuje s svojim.

Počepni na zemljo
in z nohtom svojega diha
izbrskaj seme svojega jaza
v samem sebi iz nje,
da ti noge ne zrastejo pretirano kvišku
in da se ne zadušiš v svoji višini.
Pazi na svoje snovi v naravi sami
in da se tvoje obličje ne porazgubi
po neznanih svetovih,
kajti ti si odvisen od barv,
ki dozorijo na sadežih zemlje.

Tvoja pamet je trdovratnejša
od mejnika med zemljo in nebom
in hoče potovati s tujo kožo
po Sončnem sistemu
kot kenguru z mladičem v malhi.

ODNOS TAKŠNOSTI (1)

Najprej se potrudite razumeti besedo »takšnost«. Ta beseda je bila Budi zelo pomembna. V Budovem jeziku je to tathata - takšnost. Vsa bidistična meditacija sestoji iz življenja v tej besedi, življenja s to besedo, s tolikšno zatopljenostjo, da beseda izgine in ti postaneš takšnost. Na primer, zboliš. Odnos takšnosti je: Sprejmi - in si reci: »Takšna je pot telesa« ali »tako je.« Ne bojuj se, ne začni se bojevati. Boli te glava - sprejmi. Takšna je narava stvari. Nenadoma se dogodi sprememba, kajti ko nastopi takšen odnos, mu sprememba sledi kakor senca. Če si zmožen sprejeti svoj glavobol, bo izginil.

Poskusi. Če bolezen sprejmeš. že izginja. Zakaj se to zgodi? Zgodi se zato: ko se bojuješ, je tvoja energija razdeljena: pol energije gre v bolezen, v glavobol, druga polovica energije se z glavobolom bojuje - razcep, vrzel in spopad. V resnici je ravno spopad še hujši glavobol.

Ko enkrat sprejmeš, ko se nič več ne pritožuješ, ko se ne bojuješ več. energija v tebi postane eno. Razcep je premeščen. Sprosti se veliko energije, kajti zdaj nasprotja ni več – sprostitev energije pa sama postane zdravilna sila. Ozdravitev ne pride od zunaj. Zdravila lahko pripomorejo le v toliko, da pomagajo telesu, da vzbudijo delovanje lastnih zdravilnih moči. Zdravnik ti lahko samo pomaga, da poiščeš svojo lastno zdravilno moč. Zdravja od zunaj ni mogoče vsiliti, zdravje je razcvet tvoje energije.

VODNARJEV EVANGELIJ O JEZUSU, KI JE KRISTUS
I.
ALEPH
Rojstvo in mladost Marije, Jezusove matere

POGLAVJE 1

Palestina. Marijino rojstvo - praznik za Joahima. Duhovnikov blagoslov in preroška napoved. Marijino posvečenje in bivanje v templju. Zaroka z Jožefom.
1 Vladal je cesar August, njegov namestnik v Jeruzalemu je bil Herod Antipa.
2 Palestina je obsegala troje provinc: Judejo, Samarijo in Galilejo.
3 Joahim, judovski pravnik, premožen mož, je živel v galilejskem Nazaretu; Ana, iz Judovega rodu, je bila njegova žena.
4 Rodil se jima je otrok, pridna deklica, njuna radost; otroku sta dala ime Marija.
5 Joahim je otroku v čast priredil gostijo; ni pa povabil bogatih, uglednih in mogočnih, ampak je poklical revne, pohabljene, hrome, slepe - in vsakemu od njih je daroval obleko, hrano in drugo potrebno.
6 Menil je: Gospod mi je naklonil blagostanje. Po njegovi milosti sem njegov upravnik. Če ne delim njegovim otrokom, ko so v pomanjkanju, mi bo to bogastvo v prekletstvo.
7 Ko je otrok dopolnil tri leta, so ga starši prinesli v Jeruzalem in v templju so ga duhovniki blagoslovili.
8 Veliki duhovnik je bil prerok in videc. Ko je zagledal otroka, je rekel:
9 "Glejte, ta otrok bo mati znamenitega preroka in učitelja postave; naj zato ostane in biva znotraj svetišča Gospodovega."
10 In Marija je prebivala v Gospodovem templju; Hillel, načelnik sinedrija, jo je poučeval v judovski postavi in božja postava je bila njena radost.
11 Ko je Marija dorasla v ženo, so jo zaročili z Jožefom, sinom Jakobovim; bil je iz Nazareta in tesar.
12 Jožef pa je bil pravičen mož in goreč esenovec.

Z avionom prispem v New Delhi,
kjer na letališču čakam na naslednji polet za Kathmandu.
Preverim kako je kaj z naslednjim poletom,
pa mi povejo, da je ta polet prestavljen.

Prosim jih, če mi lahko preuredijo karto in oni mi pojasnijo,
da oni tega ne morejo, ker je to druga letalska družba
in da bom za to moral oditi v mesto,
kjer ima nepalska letalska družba njihovo glavno pisarno.

OK si rečem in najamem taksi.
Taksista, ki zna bolj slabo angleško vprašam,
če pozna naslov kjer je agencija letalske družbe in taksist reče:

«Yes« in greva.

Kake pol ure se voziva naokoli in taksist ustavi pred neko trgovino.
Vprašam ga če je ta agencija kje tu in odgovori:

«Yes«

O samospominjanju ni lahko govoriti, saj je v svoji najvišji obliki nebeseden proces.
To je ideja, ki se vse do dvajsetega stoletja sploh ni pojavila pod svojim lastnim imenom

S samospominjanjem lahko zelo dobro delamo tako, da odstranimo tisto kar samospominjanje ni.
Paradoks pa je, da se moramo zakaj takega najprej spominjati sebe.

Namen samospominjanja je biti prisoten, in biti prisoten ni prihranjeno za posebne priložnosti ali
posebno okolje. Mora se dogajati kjerkoli že smo, ne glede na okoliščine.

Samospominjanje je os, vse druge ideje so napere kolesa.

Ni je večje dejavnosti kot se spominjati sebe - tega ni možno posnemati.

Najti morate tisto okolje, ki je bolj zanimivo kot domišlija.

S samospominjanjem ni treba čakati, da bi doživel večnost, ker je večnost tukaj,
ko si prisoten.

Pred dnevi je nek policist iz helikjopterja fotografiral tale žitni krog, ki
je nastal pri Dražencih blizu Ptuja. V premeru meri okrog 30 metrov,
žitne bilke pa niso polomljene, kar bi bila posledica teptanja, ampak so
le zakrivljene pod pravim kotom. To je najpomembnejši dokaz, da gre za
avtentičen žitni krog, kakršna sta bila v Sloveniji zaenkrat odkrita
šele dva. Ta pojav je najpogostejši v Angliji, kjer vsako leto opazijo
več sto likov v žitu. Nekateri angleški liki imajo v premeru tudi 350 m
ali več, so fascinantnih oblik in izdelani izredno natančno.

(Domislice)

Kamen diha zrak, človek pa resnico.

Dihaj tako, kakor da sem tujka, kajti v mladosti sem se naučila tvojega diha, ne pa tvojega jezika.

Dihaj tako, da mi ne raniš sna.

Svojemu dihu primešaj nekoliko kapljic medu, da boš lažje dihal.

Dihanje bi ti moralo biti prihranjeno, da ne bi toliko delal in sopel.

Na svojem telesu in svoji duši sem pod vodo izkusila, da je dihanje orodje, s katerim imaš možnost ustaviti čas.

Dih je požirek vode v razbeljenem pesku Sahare.

Ko je dihala v tvojih tesnobnih prsih, je imela občutek prilaščanja.

Ko se v dolgih dihalnih vajah najdeš v Nadjazu in uhajaš muki bivanja, globoko vdihni življenje.

Glede na zavest lahko razlikujemo troje faz:
1. Zavest vsemogočnosti Boga in človeka
2. Zavest Kristusa ali zavest božanske Ljubezni
3. Zavest Svetega Diha ali najvišje Inteligence

Vedeti je treba, da nobena od teh faz zavesti nujno ne vključuje katero od ostalih ali celo obe. Pogosto naletimo na ljudi, prekipevajoče božjo Ljubezen, torej v zavesti Kristusa visoko napredne, pri tem pa docela brez znanja; niti najmanj ne pojmujejo zakonov narave ali duha; niso v zvezi z velikim Učiteljem, ki je Sveti Duh.

Neizbrisljivi spomini življenja, poznani kot kronika Akasha, so docela v območju najvišje Inteligence, Univerzalnega Uma, in njen bralec mora biti v tesnem združenju s Svetim Duhom, kot davni duhovni mojstri nazivajo duha najvišje Inteligence, tako da vsako vlakno njegovega bitja v istem trenutku čuti vsako miselno vibracijo.

Spričo dejstva, da je ves prostor napolnjen z miselnimi vibracijami vseh vrst, se pojavlja vprašanje, kako bralec kronike Akasha zmore razlikovati in zbrati samo misli in življenjske dogodke ene same določene osebe ali skupine oseb? Vsaki osebi je lastno vibriranje, značilno za njo, in če bralec docela pojmuje zakon razlikovanja, se s celotnim svojim bitjem uskladi na sprejem onega posebnega zvoka ali ritma, medtem ko noben drug zvok ali ritem ne more niti najmanj vplivati nanj. To načelo dokazuje brezžična telegrafija.
Levi je potreboval veliko let, da se je naučil zakona razlikovanja ter prišel v stik z zvoki in ritmi Jezusa iz Nazareta, Enoha in Melhizedeka ter njihovih sodelavcev. Toda pod vodstvom Duha najvišje Inteligence je dosegel to izpopolnitev in trenutno v celotnem svojem bitju začutil še tako rahle vibracije, prihajajoče od enega teh velikanskih centrov in zato ni dvoma, da so vsi njegovi prepisi do zadnje črke resnični.