Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20050721215228462
Blagovest človeštvu za vodnarjevo dobo 9.del
četrtek, 11. avgust 2005 @ 06:18 CEST
Uporabnik: Pozitivke
VI.
VAU
JEZUS ŽIVI IN DELUJE V INDIJI
POGLAVJE 21
Ravanna vidi Jezusa v templju. Hillel zavzetemu pripoveduje o dečku. Ravanna
najde Jezusa v Nazaretu in priredi pojedino njemu v čast. Postane Jezusov zaščitnik
in ga vzame s sabo v Indijo, da spozna bramanizem.
1 Indijski kraljevski princ Ravanna iz Orisse, na jugu Indije, je prišel za
praznike v Jeruzalem.
2 Premožen je in pravičen, zato s skupino bramanskih duhovnikov na zahodu išče
modrosti.
3 Ko je Jezus stal med judovskimi duhovniki ter bral in govoril, ga je Ravanna
poslušal in strmel.
4 Ko je povpraševal za Jezusa, kdo je, odkod je doma in kaj je, mu načelnik
Hillel pojasni:
5 "Tega otroka imenujemo Zvezdo dneva z višav, ker je prišel, da ljudem
prinese luč, luč življenja, da razsvetli človeštvu pot in da odreši svoje ljudstvo
Izrael."
6 In Hillel pripoveduje Ravanni vse o otroku: o preroških napovedih o njem,
o lepoti noči, ko je bil rojen, o obisku duhovnikov-magov;
7 o tem, kako je bil obvarovan pred spletkami zlobnih, o njegovem begunstvu
v egiptovski deželi in kako sedaj s svojim očetom dela kot tesar v Nazaretu.
8 Ravanna je vzhičen. Zanima se za pot v Nazaret, da bi mogel iti in ga počastiti
kot božjega sina.
9 S svojim blestečim spremstvom se odpravi in pride v galilejski Nazaret.
10 Najde njega, ki ga je iskal, ko je ravno zavzeto postavljal bivališče za
svoje soljudi.
11 V trenutku, ko ga zagleda, se je Jezus vzpenjal po dvanajst stopenjski lestvi,
noseč v rokah krog, kvadrat in sekiro.
12 Ravanna vzklikne: "Bodi pozdravljen, prvi med izvoljenimi sinovi nebes!"
13 Nato v gostilni priredi gostijo vsem prebivalcem mesta; Jezus in njegovi
starši so bili na njej častni gostje.
14 Nekaj dni je bil Ravanna potem gost v Jožefovem domu na Marmionski cesti.
Trudil se je, da bi odkril skrivnost modrosti njegovega sina, toda vse je bilo
zanj nedosežno.
15 Tedaj zaprosi njegove starše, naj mu dovolijo, da vzame otroka pod svojo
zaščito. Želi ga vzeti s sabo na Vzhod, kjer se lahko uči bramanske modrosti.
16 Jezus je začutil hrepenenje po tem, da bi šel in se lahko izobraževal. Pa
so starši čez nekaj dni privolili.
17 S ponosom v srcu tedaj Ravanna s svojim spremstvom odpotuje vzhajajočemu
soncu naproti. Po mnogih dneh so prekoračili Sin in dospeli v s province Orisso,
kjer so obstali pred prinčevo palačo.
18 Bramanski duhovniki so svojemu princu vzklikali dobrodošlico v pozdrav, judovskega
dečka so naklonjeno sprejeli.
19 Uvedejo ga kot gojenca v tempelj Jagannath, kjer je vneto preučeval Vede
in zakone duhovnega učitelja Manu.
20 Bramanski učitelji so se čudili Jezusovemu bistremu umu, pogosto pa so naravnost
strmeli, ko jim je on razlagal smisel in modrost teh zakonov.
POGLAVJE 22
Prijateljstvo med Jezusom in brahmanom Lamaasom. Jezus mu pojasni, kaj pomeni
resnica, človek, sila, umevanje, modrost, odrešenje in vera.
1 Med duhovniki v templju Jagannath je bil eden, ki je ljubil judovskega dečka.
Tega duhovnika so poznali pod imenom Lamaas Bramas.
2 Nekega dne, ko sta Jezus in Lamaas sama stopala po dvoru Jagannatha, vpraša
Lamaas: "Moj judovski učitelj, kaj je resnica?"
3 Jezus odgovori: "Resnica je edina, ki se ne spreminja.
4 Na vsem svetu obstaja le dvoje: eno je resnica, drugo pa napačnost. Resnica
je to kar je, napačnost to, kar se zdi, da je.
5 Resnica j e nekaj, kar nima vzroka, pa je vendar vsemu vzrok.
6 Napačnost ni nekaj resničnega, in vendar se v njej javlja nekaj, kar je.
7 Karkoli je bilo narejeno, bo nekoč prenehalo; karkoli se začne, se mora tudi
končati.
8 Karkoli lahko zazre človeško oko, je javljanje nečesa, samo ni nič, zato mora
nujno preminiti.
9 Karkoli zaznavamo, so zgolj refleksi, prikazovanja, medtem ko eter tako ali
drugače vibrira; ko se stanje spremeni, izginejo.
10 Sveti Dih je resnica; kar je bilo, je in vedno bo. Ne more se spremeniti
niti preminiti."
11 Lamaas pravi: "Dobro odgovarjaš. No, kaj je človek?"
12 Jezus odvrne: "Človek je svojevrstna zmes resnice in napačnosti.
13 Človek je Dih, ki je postal meso. Tako sta v njem vezani resnica in napačnost.
V delovanju vlada torej nasprotje med njima in nič podlega, č1ovek kot resnica
pa ostane."
14 Zopet vpraša Lamaas: "Kaj veš povedati o oblasti?"
15 In Jezus reče: "To je neko javljanje, rezultat sile. Sama zase ni nič,
je prevara, nič ko to. Sila se ne spreminja, sposobnost, oblast pa se spreminja,
kakor se spreminjajo etri, tj. vibracije etra.
16 Sila je volja Boga in je vsemogočna, oblast, sposobnost pa je volja v javljanju,
ki ga uravnava Dih.
17 Tako je določena moč v vetrovih, v valovih, v blisku, ki udari, v človeški
roki, spet drugačna v očesu.
18 Različnost nihanja etra povzroča te razne oblike sposobnosti; misli Elohimov,
angelov, človekove in drugih mislečih bitij pa silo uravnavajo. Ko je sposobnost
svoje delo opravila, tedaj kot sposobnost izgine, premine."
19 In Lamaas vprašuje dalje: "Kaj veš povedati o umevanju?"
20 Jezus odgovarja: "To je temeljna skala, na kateri človek gradi samega
sebe. Je razpoznavanje tega, kar je in tega kar ni; tega, kaj je napačnost in
kaj je resnica.
21 To je tisto, po čemer spoznamo nizki jaz; sposobnost, da občutimo sile človeka
kot takega."
22 Lamaas vpraša znova: "Kaj veš povedati o modrosti?"
23 In Jezus reče: "To je zavest, da je človek nekaj; da sta Bog in človek
eno;
24 da nič je in ostane nič; da je oblast zgolj prevara; da nebesa, zemlja in
pekel niso nad nami, okoli nas in pod nami, ampak znotraj; v luči tega, kar
je, postane ničnost nekaj, Bog pa je vse."
25 Lamaas vpraša še: "Kaj je, prosim, vera?"
26 Jezus odgovori: "Vera je gotovost o vsemogočnosti Boga in človeka. Gotovost
o tem, da bo človek dosegel božansko življenje.
27 Odrešenje je lestev, ki sega od človekovega srca do srca Boga.
28 Sestavljajo jo trije klini: prvi je vera, ko človek misli, da je morebiti
res, kar misli.
29 Naslednja je vera, ko človek ve, da je nekaj resnica.
30 Uresničenje pa je zadnja stopnja, in to je človek sam, ki je (postal) resnica.
31 Domnevanje se razblini v veri, ki je vednost, ta pa v uresničenju; in človek
je odrešen, ko je dosegel božansko življenje, ko sta on in Bog eno."
POGLAVJE 23
Jezus in Lamaas med služitelji in kmetovalci. V Benaresu. Jezus postane
Udrakov gojenec. Udrakove lekcije.
1 Jezus in njegov prijatelj Lamaas sta prehodila vse pokrajine province Orissa
in Gangesovo dolino. Pri služiteljih, kmetovalcih in pri duhovnih učiteljih
sta iskala modrosti.
2 Benares ob Gangesu je bilo mesto, ki je imelo bogato kulturo in znanost. Tu
sta se rabija mudila mnogo dni.
3 Jezusu je šlo za to, da bi se naučil hindujskega načina zdravljenja, pa je
postal gojenec Udraka, največjega hindujskega zdravnika.
4 Udraka ga je učil, kako uporabljati vode, rastline in razne vrste prsti, učinke
toplote in mraza, sončne svetlobe in sence, svetlobe in teme.
5 "Naravni zakoni", je dejal, "so vsi zdravju v prid. Kdor torej
živi po njih, ni nikoli bolan.
6 Kršenje teh zakonov pomeni greh, in kdor greši, je bolan.
7 Kdor se zakonom pokorava, si ohranja v ravnovesju vse organe; s tem pa si
zagotavlja harmonijo, harmonija pa je zdravje, medtem ko je neskladje bolezen.
8 To kar ustvarja harmonijo v vseh človeških organih, je zdravilo, ki zagotavlja
zdravje.
9 Telo je harfa, in če so njegova tkiva preohlapna ali prenapeta, instrument
ni uglašen, pa je človek bolan.
10 Vse v naravi je ustvarjeno tako, da zadošča človekovim potrebam; zdravniška
umetnost s svojimi skrivnostmi obsega torej celotno naravo.
11 In če je človekova harfa razglašena, je treba samo poiskati zdravilo v obsežni
knjigi narave, kjer najdemo za vsako telesno trpljenje ustrezno zdravilo.
12 Razumljivo, da je človekova volja najvišje zdravilo. Z vztrajno vajo volje
lahko človek nategne struno, ki je popustila, kakor tudi drugo, preveč napeto,
zrahlja, ter tako samega sebe ozdravi.
13 Ko človek v svojem razvoju doseže to stopnjo, da veruje in zaupa Bogu, naravi
in samemu sebi, tedaj spozna čudotvorno besedo moči. Ta njegova beseda je balzam
za vsakršno rano, je lek za vse bolezni življenja.
14 Zdravnik je človek, ki je sposoben, da navdihuje vero. Jezik je sposoben
govoriti človeškim ušesom, toda duše dosegajo le duše, ki umejo govoriti dušam.
15 Resnično mogočen je oni, čigar duša je razmaknjena in se mu duše odpirajo,
da vstopi in jih navdihuje: z upanjem one, ki so brez upanja, z resnično vero
tiste, katerim manjka potrebna vera v Boga, v naravo in v človeka.
16 Ni pa univerzalnega balzama za tiste, ki korakajo po običajni poti življenja.
17 Tisoč reči lahko v ljudeh povzroča neskladje in jih dela bolne; prav tako
lahko tisoč reči harfo uskladi in ljudi ozdravi.
18 Kar je enemu zdravilo, lahko drugemu deluje kot strup; tako enega ozdravi,
kar bi drugega usmrtilo.
19 Tega lahko ozdravi določena zel, drugega utegne obnoviti, če pije vodo; višinska
sapa lahko vrne življenju nekoga, ki se je zdelo, da mu ni pomoči.
20 Drugega spet lahko ozdravi žareče oglje ali kepice prsti, spet drugim pa
je potrebno, da se umijejo v določenih rekah ali ribnikih, pa so ozdravljeni.
21 Tisoč drugih lahko ozdravi po moči roke ali diha. Toda ljubezen je kraljica.
Misel, okrepljena z ljubeznijo, to je nedosegljivo vzvišeni balzam Boga.
22 Toda mnogo pretrganih strun v življenju in neskladij, ki mikastijo duše,
prihaja od zlih duhov v ozračju, katerih ljudje ne vidijo; le-ti z nevednostjo
zavajajo ljudi, da kršijo naravne in božje zakone.
23 Te moči delujejo kakor demoni, govoreč trgajo tako rekoč ljudi na kose in
jih ženejo v obup.
24 Toda oni, ki je pravi zdravnik, je učitelj duše in lahko z močjo volje nadzira
te zle duhove ter jih obvladuje.
25 Nekateri duhovi v ozračju so duhovi-učitelji in so močni, premočni za smo
človeško moč. Vendar pa ima človek v višjih območjih pomočnike, ki jih lahko
kliče, pa mu bodo pomagali, da izžene demone."
26 To je v povzetku, kar je povedal ta veliki zdravnik. Jezus je sklonil glavo
v priznanje modrosti te mojstrske duše in je nadaljeval svojo pot.
POGLAVJE 24
Bramanistični nauk o kastah. Jezus ga odkloni in uči enakost ljudi. Užaljeni
duhovniki ga preženejo iz templja. Ostane pri kasti služiteljev in jih poučuje.
1 Štiri leta je judovski deček prebival v templju Jagannath.
2 Nekega dne, sedeč med duhovniki, zaprosi: "Razložite mi, prosim, vse
svoje nazore o kastah; zakaj pravite, da v božjih očeh niso vsi ljudje enaki?"
3 Eden od učiteljev njihove postave vstane, rekoč: "Sveti Edini, ki ga
imenujemo Brahm, je nas ljudi ustvaril tako, kakor je njemu ustrezalo, in ljudje
se moramo s tem zadovoljiti.
4 Brahm je govoril v prvih dneh človeštva in četvero ljudi je stalo pred njegovim
obličjem.
5 Prvi človek je izšel iz ust Parabrahma. Bil je bel, podoben Brahmu samemu.
Imenoval se je Brahman.
6 Bil je visoke postave in vzvišenega vedenja. Želel je vladati nad vsemi. Ni
mu bilo treba naporno delati.
7 Bil je poklican za duhovnika Brahmovega, Enega Svetega, da bi ga zastopal
v vseh zemeljskih zadevah.
8 Drugi človek je bil rdeč in je izšel iz Parabrahmove roke. Dobil je ime shatriya.
9 Ustvarjen za kralja, vladarja in vojščaka, je bila njegova najvišja dolžnost,
da ščiti duhovništvo.
10 Iz notranjih delov Parabrahme je izšel tretji človek, imenovan visya.
11 Bil je rumene polti in prejel nalogo, da obdeluje zemljo in goji drobnico
ter govedo.
12 Iz nog Parabrahme pa je izšel četrti človek, črnopolt, imenovan sudras, pripadnik
nizkega razreda.
13 Sudras je služitelj človeške rase. Nima pravic, ki bi jih drugi morali upoštevati.
Ni mu dovoljeno poslušati branja Ved. Zanj bi pomenilo smrt, če bi pogledal
v obličje duhovniku ali kralju. Nič razen smrti ga ne more osvoboditi njegovega
služabniškega stanu."
14 Jezus pa odvrne: "Potem Parabrahm ni Bog pravičnosti in urejenosti.
S svojo lastno mogočno roko je namreč enega povzdignil, drugega postavil nizko."
15 Drugega jim ne reče, le oči dvigne proti nebesom, rekoč: "Moj Oče-Bog,
ki si bil in si in vekomaj boš. Ti držiš v svojih rokah tehtnico pravice in
pravilnosti.
16 V svoji brezmejni ljubezni si ustvaril ljudi, da bi bili vsi enaki. Belopolti,
črno-, rumeno- in rdečepolti, vsi lahko zro tebi v obličje in govore: Naš Oče-Bog.
17 Ti, Oče človeškega rodu, proslavljam tvoje ime."
18 Vsi duhovniki pa so bili ogorčeni zavoljo besed, ki jih je bil Jezus govoril.
Planili so nanj, se ga polastili in ga hoteli telesno poškodovati.
19 Toda Lamaas je dvignil roko in zaklical: "Vi duhovniki, nehajte! Ne
veste, kaj delate! Počakajte, da spoznate Boga, ki ga ta mladenič moli in časti.
20 Jaz sem tega dečka gledal pri molitvi, medtem ko ga je obkrožala svetloba,
močnejša od svetlobe sonca. Čuvajte se! Lahko da je njegov Bog močnejši kot
Brahman.
21 Če Jezus govori resnico, če ima prav, ga vi ne morete siliti, da bi odnehal.
Če pa nima prav on in je vaš nazor pravilen, bodo njegove besede brez moči,
kajti moč ima in bo nazadnje prevladalo le, kar je pravilno.
22 Tedaj so duhovniki popustili od tega, da bi Jezusu storili hudo. Eden med
njimi pa je glasno spregovoril:
23 "Ali ni ta brezobzirni mladenič oskrunil Parabrahma znotraj tega svetega
mesta? Zakon je jasen, in ta se glasi, da kdor sramoti Brahmovo ime, mora umreti."
24 Lamaas prosi za Jezusovo življenje. Duhovniki tedaj sežejo le po biču iz
vrvi ter Jezusa preženejo od tam.
25 Jezus pa gre svojo pot in najde zavetje pri črnih in rumenih ljudeh, služiteljih
in poljedelcih.
26 Tem sedaj kot prvim oznanja blagovest o enakosti. Govori jim o bratstvu med
ljudmi, o očetovstvu Boga.
27 Preprosto ljudstvo ga posluša z veseljem in se uči moliti: Oče naš, ki si
v nebesih.
POGLAVJE 25
Jezus poučuje služitelje in kmetovalce. Prilika o plemenitniku in njegovih
krivičnih sinovih. Odkriva možnosti, dane vsem ljudem enako.
1 Ko je Jezus videl, da se najnižji in kmetje v tolikih množicah zbirajo, da
bi poslušali njegove besede, jim je povedal priliko. Rekel je:
2 "Plemenitaš je imel veliko posest. Imel je štiri sinove in je hotel,
da bi se razvili v ugledne može vsi, ki dobro uporabljajo vse od njega prejete
darove in sposobnosti.
3 Dal je vsakemu del od svojega velikega izobilja ter jim velel, naj gre vsak
po svoji poti.
4 Najstarejši sin je bil zelo sebičen, častiželjen, pretkan in bister.
5 Rekel si je: - Naj starejši sem od vseh, torej morajo ti moji bratje biti
služabniki ob mojih nogah.
6 In tako pokliče svoje brate k sebi. Enega postavi za marionetnega kralja,
mu da meč in naloži dolžnost, da brani vse posestvo.
7 Drugemu izroči v uporabo zemljo in studence, drobnico in črede, z naročilom,
da obdeluje zemljo, vzdržuje drobnico in črede, njemu pa prinaša najizbranejše
od svojih pridelkov.
8 Tretjemu reče: - Ti si najmlajši, obsežno posestvo je podeljeno, zate ni deleža
niti pravice do ničesar.
9 Nato vzame verigo in svojega najmlajšega brata priklene na golo skalo v samoti,
rekoč:
10 - Rojen si kot suženj brez pravic, pa moraš biti zadovoljen s svojo usodo,
da zate ni rešitve, dokler ne umreš in greš od tod.
11 No, po preteklem številu let je prišel dan obračuna. Plemenitaš pokliče sinove
na odgovor.
12 Ko pa spozna, da se je njegov najstarejši sin polastil vsega imetja in svoje
brate pahnil v suženjstvo,
13 ga je prijel, mu strgal s telesa duhovniška oblačila ter ga pahnil v ječo,
kjer je moral ostati, dokler ne bi zadostil za vse zlo, ki ga je bil storil.
14 Potem je kot igrače zagnal v zrak prestol in orožje marionetnega kralja,
mu zlomil meč in ga potisnil v ječo.
15 Zdaj pokliče sina kmeta in ga vpraša, zakaj ni brata v samoti rešil mučnih
verig.
16 Ko mu sin odgovori, mu oče odvzame drobnico in črede, polja in žuboreče studence,
17 njega pa pošlje v peščeno samoto, dokler ne bi zadostil za storjeno zlo.
18 Ko nato najde svojega najmlajšega sina v okrutnih verigah, mu jih z lastnimi
rokami pretrga, sina pa odpusti v miru.
19 Čez čas so sinovi, ki so medtem poravnali svoj dolg, spet prišli pred očeta-sodnika.
20 Vsi so bili poučeni v potrebnem življenjskem nauku, ki so si ga dobro osvojili.
Nato oče znova razdeli svoje imetje.
21 Vsakemu da enak delež z naročilom, naj priznavajo zakon pravičnosti in poštenosti
ter žive v miru.
22 Tedaj se oglasi neki sudras, rekoč: "Ali mi, ki smo samo sužnji, ki
nas imajo kot živino, da zadovoljujemo muhe duhovnikov - ali smemo upati, da
pride nekdo, ki bo pretrgal naše verige in nas osvobodil?
23 Jezus nato: "Sveti-Edini je rekel, da bodo vsi njegovi otroci svobodni,
kajti vsaka duša je božji otrok.
24 Sudras bo enako svoboden kakor duhovnik. Kmetovalec bo stopal s kraljem z
roko v roki. Ves svet bo priznaval bratstvo človeštva.
25 O ljudje, dvignite se! Zavedajte se svojih sposobnosti, kajti kdor hoče,
mu ni treba ostati suženj.
26 Živite le tako, kakor želite, da živi vaš brat. Rastite vsak dan, kakor rastejo
cvetlice. Kajti zemlja je vaša, nebesa so vaša in Bog vas bo postavil v vašo
posest."
27 Vse ljudstvo tedaj zakliče: - Pokaži nam pot, kako se razvijati kot cvetlice
in priti do tega, kar nam pripada.
POGLAVJE 26
Jezus v Kataku. Voz iz templja Jagannath. Jezus ljudstvu razkrije nesmisel
brahmanskih obredov in kako je treba Boga videti v vsakem človeku. Uči jih žrtvovanja
po božjem zakonu.
1 Jezus je učil v vseh mestih province Orissa. Že v Kataku mu je ob rečnem bregu
sledilo na tisoče ljudstva.
2 Nekega dne se je pripeljal mimo voz iz templja Jagannath s spremstvom zmedenih
ljudi in Jezus je rekel:
3 "Poglejte, mimo gre oblika brez duha, telo brez duše, tempelj brez oltarnega
ognja.
4 Ta voz Krishne je prazna skrinja, ker Krishna tu ni prisoten.
5 Ta voz je zgolj malik ljudstva, pijanega vina mesenosti.
6 Bog ne biva v šumu jezikov. K njemu ni poti iz kakršnekoli malikovalske skrinje.
7 Mesto, kjer se Bog sreča s človekom, je v srcu. S tihim glasom mu Bog govori
in kdor posluša, je tih."
8 Vse ljudstvo tedaj zaprosi: "Nauči nas, da bomo spoznavali Enega-Svetega,
ki govori v srcu, Boga s tihim, nežnim glasom."
9 In Jezus reče: "Sveti Duh je smrtnim očem neviden, prav tako kot ne morejo
ljudje videti duhov Enega-Svetega.
10 Toda človek je bil ustvarjen po njihovi podobi in kdor zre v človekovo obličje,
zre v božjo podobo, podobo Boga, ki v njem govori.
11 In ko človek časti človeka, časti Boga in kar človek stori za človeka, to
stori za Boga.
12 Pomniti morate, da človek, ki v mislih, besedah ali dejanjih škoduje drugemu
človeku, prizadene s tem Boga.
13 Kdor hoče sluziti Bogu, ki živi v njegovem srcu, naj služi svojcem kakor
tudi njim, ki mu niso v sorodu, tujcu zunaj lastnega plota in nasprotniku, ki
išče, kako bi mu škodoval.
14 Naj pomaga ubožnim in šibkim, nikomur naj ne prizadene nič hudega, niti naj
si ne lasti tujega imetja.
15 Če bo z vami tako, tedaj bo z vašim jezikom govoril Sveti-Edini, on se bo
smehljal skozi vaše solze, on bo vaš obraz prežarjal z radostjo in vam polnil
srce z mirom."
16 Tedaj ljudstvo vpraša: "Komu naj nosimo darove? Kje naj darujemo žrtve?"
17 Jezus odvrne: "Naš Oče-Bog ne zahteva, da bi po nepotrebnem uničevali
rastline, zrnje, golobe in jagnjeta.
18 To, kar se zažge na kateremkoli daritvenem kamnu, je bilo vrženo proč. Ne
more pričakovati blagoslova za sebe tisti, kdor odteguje živež lačnim ustom,
da ga uniči v ognju.
19 Če hočete svojemu Bogu kaj žrtvovati, vzemite svoj dar zrnja ali mesa in
to položite na mizo ubožnemu.
20 Od tega se bo proti nebesom dvignila dišiva, ki se bo povrnila k vam z blagoslovi.
21 Podrite vaše malike, ki vas ne morejo slišati, in vse svoje daritvene oltarje
izročite plamenom kot žgalni dar.
22 Človeška srca naj postanejo oltarji in tam z ognjem svoje ljubezni zažigajte
darove svojega duha."
23 Vse ljudstvo je bilo iz sebe od navdušenja. Mladeniča je hotelo častiti kot
Boga. Toda Jezus reče:
24 "Jaz sem zgolj človek, vaš brat, ki sem pričel, da pokažem pot k Bogu.
Edino Boga slavite."
Za Pozitivke knjigo poskenirala Klavdija Roškar.
Se nadaljuje
Komentarji (1)
www.pozitivke.net
