Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskonène vrstice, èe želiš èlanek gledati v obièajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/2005081015512015

Gampopa kot posvetni èlovek sobota, 13. avgust 2005 @ 06:18 CEST Uporabnik: aurigo Lord Gampopa se je rodil v centralnem Tibetu, v Sewa dolini Nyela (Sewa Valley Nyel), leta Zemeljske Ovce, v letu 1079. Njegov oèe je bil zdravnik, po imenu Wutso Gabar Gyalpo. Wutso Gabar Gyalpo je imel dve ženi, Yunlaza in Sangdan Dranma. Vsaka žena mu je rodila po enega sina. Gampopa je bil najstarejši sin. Njegova starša sta mu dala ime Dunpa Dharma Drak. Ko je bil Gampopa še otrok, je pokazal niz sijajnih lastnosti. Njegov oèe je bil moder v posvetnih zadevah, zato je Gampopo dobro izšolal in to predvsem v medicini ter govorništvu. Gampopa je v svoji mladosti pokazal veliko zanimanja za razliène stvari. Zaradi tega navdušenja, predanosti in odprtosti do razliènih stvari, so ga priznali kot velikega zdravnika in uèenjaka že s 16 leti. Od razliènih gurujev je sprejel tudi mnoga tantrièna uèenja Nyingmapa linije. Nekatere od transmisij, kot so Osnovna Tantra Guhyasamaja, Heruka Gyalpo, Shi Tro in Tantra Velike soèutnosti, so mu bila predana že v mladosti. Pod skrbnim vodstvom svojega oèeta, je prav tako postal mojster v osmih vejah medicinske znanosti. Z dvaindvajsetimi leti se je poroèil s plemenito sestro mogoènega lokalnega kralja, Dharme Ö, ki je imela vse izvrstne lastnosti plemkinje. Bila je blaga oseba in lepa, elegantna, lepo vzgojena, energièna, zvesta, ubrana v govoru in zelo inteligentna. Gampopa in njegova žena sta skupaj živela sreèno. Èez nekaj èas sta tudi dobila dva otroka. Sina in hèerko. Po nekaj letih njune ženitvi je v regiji izbruhnila epidemija kuge. Gampopa je kot zdravnik delal dan in noè in poskušal pozdraviti mnoge žrtve te strašne kužne bolezni. Vendar je kuga jemala življenje za življenje. Neko noè, ko se je Gampopa vrnil domov, je odkril, da je tudi njegov edini sin umrl za to nalezljivo boleznijo. Naslednje jutro je Gampopa s svojimi rokami odnesel otroško telo na pokopališèe. Na pokopališèu je izrekel mnogo molitev za fantovo sreèno ponovno rojstvo. Ko se je vrnil domov, je opazil, da je tudi njegova hèerka zbolela za enako boleznijo. Nekaj dni kasneje je tudi ona umrla. Ponovno je Gampopa moral oditi na pokopališèe, toda sedaj z mlahavim telesom umrle hèerke. In kakor je za sina, tako je tudi za hèerko zmolil mnogo molitev za njeno sreèno ponovno rojstvo. Ko je tako drugiè odhajal iz pokopališèa domov, ni bil veè oèe. Nekaj dni za tem je zbolela tudi njegova žena. Gampopa je poskušal pomagati svoji ženi z vsemi naèini zdravljenja, ki jih je spoznal v svojem življenju, da bi le ozdravela. Pri tem je uporabil prav vsako medicinsko orodjem ter vsako zelišèe, ki ga je do tedaj spoznal. Poleg tega je ob njej ponavljal molitev za molitvijo, obhajal zdravstvene zakramente in druge obrede. Vendar je bilo vse to njegovo poèetje brezupno. Ženino zdravstveno stanje se je slabšalo iz dneva v dan, ob vsem tem pa je trpela nešteto boleèin. Kljub nenehnim boleèinam, ki jih je žena prenašala, je obupano poskušala ostati pri življenju. Gampopa ni mogel nièesar storiti ob tej bolezni. Toda še vedno ji je ostal zvest spremljevalec pri njeni agoniji. Iz ure v uro, iz dneva v dan, je sedel ob njeni postelji in recitiral na glas svete sutre, z namenom, da bi jo utolažil. Po nekaj dneh, ko se je žena obrnila k njemu, se je pri sebi vprašal: »Zelo moèno se trudi obdržati pri življenju skozi ta strašen preizkus. Le zakaj se je tako moèno bori? Mora biti zelo moèno navezana na nekaj.« Potem ji je nežno dejal: »Bitja, ki ne razumejo pravo jalovo naravo samsare, konèujejo svoje obèutje, preobremenjeni in izèrpani. Prisiljeni se poèutijo pomuditi v samsari, zato so nesreèni in vredni vsega usmiljenja. Resnièno èutim žalost za te nerazsvetljene ljudi, ki imajo tako silno navezanost na ta svet, na mamljivo ženo ali na sorodnike.« »Vendar ti, moja žena, moja velika ljubezen, ti lahko mirno umreš. Tebi ni potrebno iti skozi to podaljšano težko preizkušnjo. A zdi sem mi, da te nekaj veže na to življenje oziroma si na nekaj navezana. Èe je to ta hiša ali zemlja, ki je ne moreš zapustiti, pa tudi ne nositi v smrt, ju bom daroval menihom. Èe so to najini dragulji, ki se jih ne moreš odreèi, jih bom dal duhovnikom in revežem. Kaj naj bi bilo še takšnega, da ne moreš oditi? V tem življenju sva se sreèala, da poravnava naše medsebojne sveèane obljube iz prejšnjih življenj. A zaradi tvoje slabe karme, te je zasaèila ta bolezen. Poskušal sem ti na vse naèine pomagati, toda s tem sem ti samo podaljševal tvoje trpljenje. To je bila zame zelo boleèa izkušnja. Odloèil sem se ne glede na to, ali boš še živela ali boš umrla, da bom vse moje življenje posvetil Dharmi.« Njegova žena, ki je bila tako slaba, da ga je lahko samo še pogledala, je ob tem z muko dejala: »Zdaj je okoli mene smrt. Nimam veè navezanosti na najino lastnino in nisem navezana na najino bogastvo. Nisem navezana na slavo. Toda zelo, zelo sem navezana na tebe! Ti si še mlad in zelo èeden. Sedaj umiram, in ko bom umrla, se boš poroèil z mlado žensko in me pozabil. Poslala sem po svojega brata Dharmo Ö, da te bo odvrnil od zapeljevanja mladih žensk. Razen tega, ti lahko vidiš od tukaj in kakor si sam rekel, da je družinsko življenje v samsari brez resniènega zadovoljstva. Oh, moj dragi ljubi mož, moj zdravnik, upam, da boš sedaj popolnoma posvetil svoje telo in dušo Dharmi.« Gampopa ji je nežno odgovoril: »Èetudi si ti opomoreš od te hude bolezni, ne moreva za vedno ostati skupaj. Èe umreš, bom postal menih. Ali želiš, da prisežem, tukaj pred tabo?« Žena mu je odvrnila: »Vem, da si mož, ki nikoli ne prelomi svoje besede, toda moje srce bo povsem mirno in popolnoma me boš osreèil, èe boš prisego vzel pred menoj.« Gampopa je nato poklical njenega strica Palso, da bi bil prièa. Sveto sutro, ki je bila zapisana z zlatimi èrkami, je postavil nad njegovo glavo in vzel prisego, da bo postal menih ter posvetil svoje življenje Dharmi. Ko je ljubljena žena to videla, je posegla za moževo dlanjo in se zastrmela v njegove oèi. Njeno srce je šlo sedaj lahko k poèitku. Mirno je zavzdihnila in prenehala dihati. Globoko užalošèen ob izgubi svoje družine, je Gampopa razdelil svoje premoženje na tri dele. S prvim delom je poplaèal pogreb in daritve za svoje žene. Drugi del je razdelil v dobrodelne namene, tretji del premoženja pa je pustil za uèenje Dharme. Njeno telo je potem dal kremirati in naredil je veliko tsa tsajev. Iz gline, pepela in kosti je naredil podobe Bude. Prav tako je zgradil stupo v njen spomin. Stupa je kasneje postala zelo znamenita. Ljudje so ji nadeli stupi ime Jomo Chorten ali Stupa soproge. Stoji v regiji Nyel. Tako se je Gampopa Dakpo Lhaje, zdravnik iz Dakpo-ja, iz te življenjske izkušnje nauèil lekcijo o nestalnosti in smrti. Rezultat tega grenkega uèenja o nezadostnosti narave samsare, je bila Gampopina odloèitev, da se odreèe svetu in posvetnemu življenju ter za tem dogodkom sledi osmim svetovnim Dharmam. To je bil sposoben storiti v korist neštetim bitjem in z vztrajnim prakticiranjem Dharme ter s posvetitvijo zaslug, s katerimi je dosegel, da svetijo skozi vsa ta stoletja vse do današnjih dni. (Drugo poglavje, prevod iz knjige: Življenje Gampope, Jampa Mackenzie Stewart in z uvodom Lobsang P. Lhalungpa) Komentarji (0) www.pozitivke.net