Danes je moderno govoriti in pisati o modrosti
in razpravljati o tem, kdo je, ali kdo ni moder,
vendar pa se najprej vprašajva,
ali sploh imava isto izhodišče za to besedo: modrost
SSKJ na katerega se danes že mnogi sklicujejo,
ima včasih za kake izraze osupljivo dobre razlage,
včasih pa tudi slabe.
Prepričan sem, da bo prišlo v SSKJ še do revizije,
vsaj v razlaganju tistih pojmov,
ki bistveno odstopajo od razumevanja določene besede,
v drugih jezikih predvsem angleščine, ki je postala svetovni jezik.
Vrniva se k modrosti.
Veliko ljudi modrost povezujejo z bolečino,
češ da človek lahko postane moder samo preko trpljenja.
Pozneje bom razložil zakaj je to mnenje zmotno.
Buda je v rosnih letih zapustil ženo in komaj rojenega sina,
ker ga je gnalo hrepenenje po globljem smislu življenja,
gnalo ga je hrepenenje po njegovem razsvetljenju.
Ko se je to po njegovih mnogih mukah in trpljenjih zgodilo,
seveda ne pod tisto tako budistično opevano figo,
se je po ne vem kolikih letih vrnil domov k ženi in sinu.
Žena ga je vprašala, ali se ne bi mogel razsvetliti,
če bi ostal doma in si s tem prihranil vsa njegova trpljenja.
Buda je odgovoril z da,
torej razsvetljenje bi lahko dosegel tudi doma
brez kakršnegakoli trpljenja,
vendar je vprašanje, ali bi ga potem sam tudi toliko cenil,
vprašanje je, ali bi si Buda nabral toliko tisoč učencev,
ki so ponesli v svet njegovo modrost in učenje,
da se še danes po dva tisoč petsto letih lahko razpravlja o njem.
Pojdiva zdaj na definicijo modrosti po SSKJ:
Modrost je:
»Krepost, ki človeku daje spoznanje
in voljnost odločati se za tisto,
kar je Bogu ljubo.«
Fantastična definicija, »ala jim vera«, našim prednikom,
oziroma tistemu, ki je modrost tako lepo definiral.
Zdaj, ker midva že veva, da je Bog tisti duh, ki oživlja,
da je Bog tisti duh, ki vsebuje resnico, ljubezen in mir,
potem lahko tudi veva, da v resnici, ljubezni in miru
ni nobenega trpljenja.
Zakaj ga ni?
Preprosto, ker kadar trpiš,
ne moreš biti niti v ljubezni niti miru.
Ali morda iz tvojih izkušenj zgoraj napisanemu ni tako?
Tvoje trpljenje je odsotnost tvojega mira in ljubezni,
je preprosto rečeno odsotnost tvojega Boga.
Smisel tega tvojega življenja nikoli ni bilo trpljenje,
to je samo tista šola, ki si si jo sam v svoji nevednosti naložil,
kateri bi se lahko tudi izognil,
vendar je vprašanje,
če bi potem svoja najgloblja spoznanja lahko tako cenil kolikor jih.
Vprašajva se zdaj glede definicije SSKJ kaj je Bogu ljubo?
Raje poenostaviva zadevo in se najprej vprašajva:
Kaj je tebi, če si zaljubljen in ljubiš neko osebo ljubo?
Odgovor je seveda zelo preprost.
Enostavno biti s to ljubljeno osebo,
ki te ljubi in ti je v vsakem trenutku
pripravljena stati ob strani.
Ampak pazi s to osebo si lahko samo:
1.če si sam ves čas v resnici,
2.če si sam ves čas v miru
3. če si sam ves čas v občutku ljubezni.
Zdaj mi pa iskreno in po resnici povej,
koliko si preko dneva ves čas v svoji resnici,
koliko si v svojem dnevu
ves čas v blaženem občutku miru
in seveda koliko si v svojem dnevu
ves čas svojem blaženem občutku ljubezni?
Hm, to pa je že malo bolj težko mar ne?
In vendarle je to to, vedno bilo in vedno bo.
Tu je sicer primerno mesto za napisati Amen
in končati tole kratko pisanje,
ampak reciva raje Aleluja in pojdiva naprej. :)
Collinsov angleško angleški slovar
pa je v svoji definiciji glede modrosti
še bolj precizen saj pravi:
Modrost je:
1. Sposobnost mišljenja in delovanja
z uporabo spoznanja, izkustva,
razumevanja, zdrave pameti
in njihovega vpogleda.
2. zbrano spoznanje, učenost, razsvetljenje
Torej se spet vrnemo nazaj k Budi in tistemu starodavnemu učenju,
da je tvoja modrost povezana s tvojim razsvetljenjem
in samo ti zase veš, koliko si že razsvetljen in zakaj nisi. :)
Danes je moderno govoriti in pisati o modrosti 
