Piše: Helena Golenhofen

Po sončnem kitajskem koledarju se na začetku meseca novembra začne zima, najbolj yin letni čas. Letošnjo jesen nas je sonce dolgo razvajalo, zato smo se lahko počasi pripravili na dež, mraz in oblačne dneve. Da pa nas vseeno ne bo zeblo, potrebujemo v hladnih mesecih veliko yang energije, ki jo najlažje dobimo s prehrano.

Po sistemu petih elementov lahko vsako živilo razporedimo k enemu od elementov glede na obliko, okus ali barvo. Razporejanje po skupinah je včasih zelo težko, saj ni jasno, ali naj na primer korenček razporedimo glede na barvo (element zemlja) , okus (element zemlja) ali obliko (element kovina). Kam spada paradižnik? K elementu kovina (ker je okrogel) ali k elementu ogenj (ker je rdeč)? Nekateri pa bi ga po okusu razporedili v element zemlja, ker je sladek. Mojster Chan je dejal, da je odločilen okus, ki ga občutimo v ustih, ko zaužijemo živilo, drugi strokovnjaki pa mislijo drugače, zato je zmeda na tem področju popolna.

Hladnejši dnevi, ki jih prineseta jesen in zima, predstavljajo tudi čas, ko se porabi največ medu, predvsem zaradi koristnosti medu pri preprečevanju prehladnih obolenj in njegovem pozitivnem učinku na ostale funkcije človekovega organizma, so za STA pojasnili v Čebelarski zvezi Slovenije. Po podatkih državnega statističnega urada, ki so jih posredovali iz Čebelarske zveze Slovenije, se v Sloveniji letno pridela okrog 2000 ton medu. V Sloveniji je tudi nekaj odkupovalcev in polnilcev medu, med katerimi je največji Medex.

Trdo ohrovtovo glavo, težko približno kilogram, očistimo in jo skuhamo v slani vodi. Kuhano položimo na odcejalnik, da se dobro odteče, če je potrebno, jo še stisnemo. Glavo prerežemo na polovico in polovice narežemo na dober centimeter debele rezine, jih popopramo, če je potrebno, še solimo, povaljamo po moki, raztepenem jajcu in kruhovih drobtinah. To opravimo sproti, ko jih polagamo v razgreto olje. Na olju jih zlato rumeno ocvremo.

30 dag cvetače skuhamo v slani vodi in jo dobro odcedimo. V slani vodi posebej skuhamo 35 dag špagetov, jih polijemo z mlačno vodo in odcedimo. Vanje zamešamo žlico surovega masla in jih prepražimo na razgreti, na kocke narezani slanini.

Skodelico zamrznjenega graha prepražimo na svetlo prepraženi sesekljani čebuli, ga zalijemo z vodo, v kateri smo kuhali cvetačo, in ga skuhamo. Malo ga še solimo in posujemo s sesekljanim peteršiljem. V skledo naložimo cvetačo in prepražene špagete ter jih polijemo z grahovo omako. Poleg ponudimo nariban parmezan.

Tri četrt litra mleka zavremo in vanj zakuhamo 7 dag pšeničnega zdroba, zelo malo solimo. 3 banane olupimo, jih pretlačimo in primešamo zdrobu.

Posodo za narastke namastimo z margarino, vanjo naložimo zdrob z bananami. 2 beljaka stepemo v trd sneg, primešamo med stalnim stepanjem 5 dag sladkorja. Beljakovo peno naložimo po zdrobu in bananah in posodo postavimo za uro v razgreto pečico na 150° C.

Sarma iz blitve: 12 velikih blitvinih listov blanširamo ali poparimo, potem jih dobro odcedimo. Medtem pripravimo nadev. Na olju prepražimo sesekljano čebulo, dodamo 60 dag zmletega mesa, pol govedine, pol svinjine, ga prepražimo, solimo, popopramo in začinimo z majaronom.

V nekoliko ohlajeno meso zamešamo jajce in dve rezini v mleku namočenega kruha ter dva stroka zdrobljenega česna. Liste razgrnemo, jih namažemo z nadevom in zvijemo. Nalagamo jih v namaščeno posodo.

Sarme pečemo v pečici, ko blitva malo porumeni, jo polijemo z umešano kislo smetano.

Pol litra mineralne vode, 4 jajca, sol in približno 25 dag moke vmešamo v testo za palačinke, ki naj vsaj pol ure počiva. Medtem pripravimo ponev. Na maslu prepražimo drobno sesekljano čebulo, dodamo 2 zvrhani žlici paradižnikove mezge, 25 dag na drobne kocke narezane šunke in 4 žlice sesekljanih šampinjonov, solimo, popopramo in zdušimo. Iz testa spečemo palačinke, ki jih hranimo na toplem, jih nadevamo, zvijemo in takoj postrežemo.

Piše: Sanja Lončar - oktobrski Viva: www.viva.si

O soji zagotovo veliko slišite in berete. To živilo je spričo kopice dragocenih sestavin postalo zelo priljubljeno. In vendar, preden ga damo v nakupovalno košarico, se pogosto znajdemo pred nekaterimi dilemami: kako smo lahko prepričani, da živilo ni gensko spremenjeno, kaj naj z njim počnemo, ali ga bodo naši domači sprejeli?

Zakaj naj bi se sploh "ogreli" za sojo?

Če bi radi omejili porabo mesa ali ga izpustili z jedilnika, je soja odličen nadomestek, saj je beljakovinsko bogato živilo, ki vsebuje vse potrebne esencialne aminokisline in vitamin B12. To je tudi razlog, da Kitajci soji že tisočletja pravijo "meso brez kosti", kar povsem drži. Toda soja je še veliko več, saj je prava zakladnica zdravilnih snovi.

Šampinjonovi hlebčki z zeliščno smetano: 60 dag šampinjonov očistimo, jih tanko nalistamo in grobo sesekljamo, 5 klobukov prihranimo. Narezane šampinjone zmešamo s 15 dag ovsenih kosmičev, žlico moke, 3 drobnimi jajci, soljo in poprom. Preostale šampinjone narežemo na liste.

Maslo segrejemo v ponvi in nanj z žlico naložimo šampinjonovo zmes, ki jo poploščimo v hlebček, pečemo 5 minut, potem pa na vsak hlebček položimo nekaj rezin šampinjonov, obrnemo in pečemo še 5 minut, potem jih še enkrat obrnemo in pečemo še približno 3 minute.

Pečene kolerabice s krompirjem: 8 dag bučnih semen prepražimo brez maščobe. 80 dag kolerabic olupimo in jih na tanko nalistamo, prav tako nalistamo kilogram olupljenega krompirja. Kolerabice in krompir zmešamo, polijemo s kozarčkom kisle in kozarčkom sladke smetane, solimo, primešamo 20 dag na kocke narezanega ovčjega ali kozjega sira, polovico bučnih semen in 3 vejice sesekljanega majarona.

Nepregorno posodo namastimo in vanjo naložimo pripravljeno zmes. Posodo postavimo v razgreto pečico na 180 stopinj Celzija in pečemo dobrih 70 minut. Pečeno jed posipamo z ostankom bučnih semen.

Blitvin narastek: Kilogram blitve očistimo, operemo in narežemo na dva prsta široke rezance s peclji. V ponev zlijemo skodelico vode, jo solimo in v njej dušimo blitvo 5 minut (posodo medtem pokrijemo), nato jo odcedimo in ohladimo.

Na maščobi svetlo prepražimo 2 sesekljani čebuli, 8 dag na kocke narezane slanine, dodamo 4 olupljene paradižnike, lahko iz pločevinke in dušimo nekaj minut. K ohlajeni čebuli dodamo 25 dag na pramene narezane šunke in 10 dag grobo naribanega sira.

Piše: Alois Kolar, Praktik & Svetovalec Naravnega Zdravja - Naravne Higiene

ŽITARICE IN IZDELKI IZ NJIH SO NEPRIMERNI ZA PREHRANO ČLOVEKA V NORMALNIH OKOLIŠČINAH

Žita in produkti iz žit predstavljajo temo, ki je vredna pozornosti in ukrepanja, kajti žitarice in razne vrste kruhov so "normalni" - točneje običajni prehrani za ljudi predstavljeni kot temeljna živila in so tudi osnovna hrana vegetarijancev. Predstavljajo eno izmed štirih skupin hrane (ogljikovi hidrati), katero močno promovira ortodoksna medicinska znanost, ne zavedajoč se njene neustreznosti v prehrani človeka.

Skupina živih organizmov, ki se že milijone let prehranjujejo z žiti predstavljajo skupino gramnivorov, to so: miši, podgane in razne druge vrste glodalcev, ptiči, divje kokoši - tudi udomačene (te imajo mlinček za pred prebavo in čisto drugačno kombinacijo prebavnih encimov kot ljudje). V starodavnem Egiptu v času faraonov so žita uporabljali predvsem za lomljenje skal (dinamita še niso poznali), ki so jih potrebovali za izgradnjo piramid, ne toliko za prehrano.

Vsi vemo, da je voda pomembna, toda naslednji izsledki niso bili še nikoli prikazani na podoben način:

Voda

75 % Američanov je kronično dehidriranih,
37 % Američanov ima mehanizem žeje tako oslabljen, da ga velikokrat zamenjajo za lakoto,
Celo LAŽJA dehidracija upočasni metabolizem za 3%,
Kozarec vode skoraj 100 % prežene večerno lakoto (raziskave Washingtonske univerze),
Pomanjkanje vode je prvi znak utrujenosti,
Predhodne raziskave so pokazale, da 8 - 10 kozarcev vode dnevno prežene glavobole pri 80 % ljudi, podvrženih glavobolu,
Samo 2-odstotni padec vode v telesu lahko sproži zabrisan kratkotrajni spomin, težave z osnovami matematike, težjo koncentracijo pri branju s papirja ali računalniškega monitorja,
5 kozarcev vode dnevno zmanjša nevarnost raka na debelem črevesju za 45 %, poleg tega za 79 % zmanjša nevarnost raka na dojki ter za 50 % zmanjša možnost za razvoj raka na mehurju.

Piše: dr. France Susman

Predsednik Bush nanj pozoren. Tudi Ramplerjeva tašča je Slovenka. Na Kitajskem rešuje gojišča rib, v srednji Ameriki sadne nasade. V Braziliji plantaže banan in kave.

Kitajska bi se rada prilagodila bodočemu evropskemu trgu, zato išče alternativna sredstva za gnojenje. Odkar obstaja v Eu prepoved uvažanja živil, ki so obdelana z raznimi pesticidi, išče tudi Kitajska biološka sredstva v poljedelstvu. Helmut Rampler, rojen na avstrijskem Štajerskem (mati Alojzija Wajdič iz Ptuja, tašča iz Šentjurja) ima svoje uspešno družinsko podjetje severno od Salzburga. Njegova hčerka Karin, vnukinja dveh Slovenk, ki je napravila najboljše izpite na administrativni šoli v Salzburgu, odkar ta obstaja, je genialna organizatorka podjetja »pro natura«, ki 15 let razvija okolju prijazna sredstva – od čistila za stranišča, »ki ga lahko piješ« do krme za živali. »Kitajci hočejo uporabiti naša sredstva za poljedelstvo in zlasti za pridelavo zelenjave kot so kumare in paradižniki.«

Uživanje sira pred spanjem bi lahko pripomoglo k kvalitetnejšemu nočnemu spanju.

Študija, ki so jo izvedli britanski raziskovalci, je zajemala več kot 200 ljudi, ki so v namen študije več tednov pred spanjem uživali sir. Kar pri 72 odstotkih opazovanih se je v tem času nočni spanec izjemno izboljšal.

Znanstveniki so pojasnili, da sir vsebuje aminokisline, imenovane tryptophan, ki zmanjšujejo stres in tako v veliki meri vplivajo na kvaliteto spanca.

Rdeča barva jagod je odgovorna za alergično reakcijo, ki se javlja pri nekaterih ljudeh, ko jedo to priljubljeno sezonsko sadje, so izjavili švedski znanstveniki. "Alergen je na nek način povezan z rdečo barvo, vendar ni jasno kako. Moramo preučiti več proteinov," je za časopis Chemistry World, publikacijo Britanskega kraljevskega društva kemikov, dejal Rikard Alm z univerze Lund.

Ljudje, pri katerih se pojavlja alergična reakcija na rdeče jagode - srbenje in zatekanje v ustih in grlu -, običajno lahko jedo bele jagode, kot je denimo vrsta sofar. Znanstveniki so prepričani, da je za alergično reakcijo odgovoren določeni protein v rdečih jagodah, ki spominja na znani alergen pelod breze. Razen na jagode se alergije najpogosteje pojavljajo na mleko, jajca, orehe, ribe, ostrige, sojo in pšenico, sicer pa je najbolj nevarna alergija na arašide.
www.dnevnik.si

Piše: Sanja Lončar

O gensko spremenjenih organizmih beremo kot o nečem, kar nas čaka v prihodnosti. O nečem kar se dogaja nekje daleč, v ZDA, Argentini...S tem se ukvarjajo komisarji Evropske skupnosti, svetovna trgovinska organizacija (WTO), zeleni, Greenpeace…Vse skupaj se še vedno zdi predaleč od naše kuhinje. Zmota! Gensko spremenjeni organizmi so že na vašem krožniku!

Kot lahko preberete v brošuri, ki jo je že pred štirimi leti izdala zveza potrošnikov Slovenije, ("Gensko spremenjena hrana") kar "60% pakirane hrane vsebuje sojine, 40% pa koruzne derivate", ki lahko prihajajo od gensko spremenjene soje in koruze.Če temu dodamo vse večjo proizvodnjo gensko spremenjenega paradižnika in krompirja, je seznam potencilano nevarnih izdelkov še daljši.

V želji, da si zagotovimo hrano brez GSO (gensko spremenjeni organizmi) zelo pazljivo pregledujemo embalažo sojinih napitkov, tofuja, kosmičev, koruzno moko in polento... Vendar tam je verjetnost, da jih boste našli, še najmanjša. Prav ti izdelki so pod najbolj budnim očesom inšpekcij in javnosti, zato tudi proizvajalci skrbijo, da se vanje ne vtihotapijo gensko spremenjeni organizmi.

WHO za gensko spremenjene rastline, a ob strogem nadzoru.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) se je zavzela za uporabo gensko spremenjenih rastlin, vendar le ob strogem nadzoru. To bi lahko prispevalo k zdravju ljudi in razvoju številnih držav, je danes v Ženevi sporočila WHO, ki je objavila poročilo z naslovom Sodobna tehnologija prehrambenih izdelkov, zdravje ljudi in razvoj.

WHO ob tem opozarja, da so pred uvedbo gensko spremenjenih rastlin na trg potrebne celovite raziskave o varni uporabi, da bi tako odkrili morebitne škodljive posledice za zdravje ljudi in okolje.

Kot ocenjuje WHO, lahko genska tehnika prispeva k rodnosti rastlin, kvaliteti in raznolikosti vrst, ki jih je moč pridelovati na določenem območju. To lahko prispeva k izboljšanju zdravja in prehrane in s tem posledično k višjemu življenjskemu standardu. Doslej niso znani nobeni negativni učinki na zdravje ljudi, pojasnjuje WHO, ki podpira ozaveščanje javnosti o genski tehniki - predvsem v revnih državah.

Kakor nerazsvetljenemu človeku,
danes skoraj vsaka hrana škodi,
tako razsvetljenemu človeku,
vsaka hrana vedno koristi.


stojči Stojan Svet

Evropska agencija za varno hrano je danes v italijanski Parmi uradno odprla svoja vrata. Odprtja agencije so se med drugim udeležili predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, italijanski premier Silvio Berlusconi, evropski komisar za zdravje in varstvo potrošnikov Markos Kyprianou in vodja agencije Geoffrey Podger. Glavna naloga agencije, ki je bila ustanovljena leta 2002, je zagotavljanje neodvisnih znanstvenih mnenj in nasvetov s področja varne hrane, so sporočili v Bruslju.

"Potrošniki, ki imajo zaupanje, so temelj konkurenčnega gospodarstva in Evropska agencija za varno hrano igra pri krepitvi tega zaupanja pomembno vlogo," je ob odprtju poudaril Barroso.

"Ni lahko naloga, zagotavljati najvišje standarde varne prehrane, ki je pomembna za zaščito zdravja evropskih državljanov. A Evropska komisija je to nalogo vzela zelo resno. Z obsežnimi predpisi potrošniki v EU že zdaj razpolagajo z najstrožjim varnostnim sistemom na področju prehrane na svetu, sistem pa je v vseh točkah podprt z znanstvenimi ugotovitvami," pa je poudaril komisar Kyprianou. Dodal je, da bo agencija tudi v prihodnje skrbela za ohranitev visoke ravni varne prehrane v EU.

Piše: Sanja Lončar

Žito je bilo včasih simbol rodnosti. Imelo je svoje mesto v grbih držav, setev in žetev sta bila pomembna praznika. Matematiki in astronomi so izračunavali idealne dneve, ko naj se prične setev. Kralji so prva zrna polagali v zemljo z zlatimi žlicami… In vsak kos kruha so blagoslovili predno so ga zaužili.

Danes beremo o žitu le v zvezi s cenami, ki jih bodo proizvajalci iztržili, pšenica je postala najbolj izmaličeno, kemično onesnaženo in življensko problematično živilo, uživanje kruha pa je nekaj vsakdanjega, kot tudi metanje kruha v smeti.

Kar sejemo to žanjemo.
Že desetletja se pšenico žlahtni predvsem po kriteriju prinosa. Vse, kar ne obeta visoko rodnost, je ocenjeno kot nepomembno. Štejejo le tone po hektarju. Tudi oblika žita se je podredila zahtevam industrije. Žita so postala nižja, da bi lahko nosila polne klase in da bi jih lahko obdelovali strojno.
Prav pšenica je ena izmed največjih žrtev sodobnega, konvencionalnega poljedelstva. Žita sejemo kot monokulture na ogromnih površinah. Od setve do žetve se srečujejo le s stroji in kemijo. Tudi, ko so pospravljena, se obdelave nad njo ne nehajo. Raziskave ostankov pesticidov na živilih uvrščajo pšenico, skupaj s krompirjem, med najbolj onesnažena živila, pri katerih prihaja do ostankov kemije precej nad dovoljenim.
Včasih je bila pšenica visoka, klasje elastično, žitna polja pa so predstavljala prizor zlate lepote. Barva žitnih polj postaja vse bolj siva, brez karakterističnega leska, ki se ga še spomnijo stare generacije. To svetlobo v žitu in vrsto z njo povezanih pomembnih lastnosti dolgujemo siliciju.
V stotih letih (Od 1840 do 1940) so se vrednosti silicija v pšenici zmanjšale za 23%. To je bil šele začetek sodobnega kmetijstva. Karl-Ernst Osthaus (Biddynamis junij 2002) poroča, da se je v zadnjih 50 letih vrednost silicija zmanjšala za dodatnih 40%. Današnje rastline s tistimi izpred 50 let niso več primerljive. Tako kot silicij predstavlja osnovo čipov, ki krmilijo računalnike, tudi v našem telesu silicij opravlja vrsto pomembnih nalog, ki jih sodobna znanost šele ugotavlja.

Alois Kolar, Praktik & Svetovalec Naravnega zdravja

"Sadeži morja" sploh niso tako zdravi, kot nas o tem prepričuje ortodoksna znanost; če samo primerjam število gnilobnih bakterij: v enem gramu svinjskega mesa je "samo" 1.200.000 gnilobnih bakterij, v ene gramu ribjega mesa pa kar 120.000.000 gnilobnih bakterij, poleg tega imajo vsi "sadeži morja" izredno visoko stopnjo holesterola, celo v primerjavi z drugimi vrstami mesa, ne glede iz kakšnega vira prihaja ni naravna hrana za človeka.

Najbrž ste že opazili kdaj na dopustovanju ob morju, kako strašno neprijeten vonj imajo "sadeži morja", če jih pustimo vsaj kakšno uro na soncu, zlasti tako priljubljene školjke in ravno to se dogaja v človeškem telesu, ki je s svojo temperaturo cca 37 stopinj C čudovit lonec za vrenje, ki se izvaja v prebavnem traktu vedno, kadar jemo hrano (v tem primeru ribje meso), katera ni kompatibilna s človeško fiziologijo; ti toksini pa se preko krvi širijo do vsake celice, sluznic, tkiv, organov v telesu, povzročajo toksikozo, ki je primaren vzrok vseh bolezni. Glede ribe (sadežev morja) akademske glave (z njimi pa bluzi tudi zdolgočasena alternativna medicina) trdijo, da so ribe najbolj zdrava hrana in na naših TV hišah vidimo predvajanje reklamnega spota, kjer že davno upokojeni nekdanji zdravnik (in član Društva za srce in ožilje Slovenije) zagotavlja, da je neka vrsta ribe - tuna tako koristna za zdravje,da so ji nataknili kar znak »varovalno živilo«. Pa poglejmo prosim, kakšno vrste varovalno živilo je to: 100 g nemastnega govejega mesa vsebuje kar 68 mg holesterola in 5,1 g maščobe, 100 g »škodljive nemastne svinjine« vsebuje 9 g maščob in 60 mg holesterola, 100 g konjskega mesa vsebuje 2,8 g maščob in 60 mg holesterola, 100 g mesa srne vsebuje 4 g maščobe in 60 mg holesterola, mesni narezek (goveje meso in svinjina) vsebuje 30 g maščob in 60 mg holesterola in zdaj: tako »zdrave konzerve tune v olju«, da so ji celo podelili naslov »varovalno živilo« vsebuje 22 g maščob in 65 mg holesterola v količini 100 g! Vir: Kaič – Rak, A. Antonič-1990, tgsportlife.net.

POMEMBNO SPOROČILO - PETICIJA

NEVARNA STOPNJA RADIOAKTIVNOSTI V HRANI

Človeštvu grozi velika nevarnost, a videti je, da se za to skoraj nihče ne zmeni. Če ne bomo ničesar ukrenili, bo že prihodnjega julija uradno razglašena nova ureditev področja kontaminiranosti prehrane, ki bo dovoljevala uvoz in izvoz hrane z zelo visoko stopnjo radioaktivnosti, veliko višjo kot je bila do zdaj. Komisija za prehrambeni kodeks in Mednarodna komisija za radiološko varnost zatrjujeta, da taka hrana ne predstavlja nevarnosti za potrošnika oz. v najslabšem primeru ne povzroči nikakršnega pomembnega tveganja.
TO JE LAŽ!

Poskusi francoskega laboratorija so pokazali, da bi trajno uživanje “legalno” kontaminirane hrane izpostavilo potrošnike (in predvsem otroke) neopravičljivi stopnji tveganja. Po določenih scenarijih bi lahko stopnja radioaktivnosti 1000-krat oz. 10.000-krat presegla tisto, za katero oblasti smatrajo, da ni več zanemarljiva za zdravje ljudi in jo je treba všteti v sistem radiološkega varovanja. Radioaktivni produkti veljajo za KANCEROGENE in MUTAGENE, katastrofa v Černobilu pa je postopno razkrila še mnoge druge kasnejše učinke, predvsem vpliv na imunski sistem in srčno-žilni obtok.