Piše: Sanja Lončar

O gensko spremenjenih organizmih beremo kot o nečem, kar nas čaka v prihodnosti. O nečem kar se dogaja nekje daleč, v ZDA, Argentini...S tem se ukvarjajo komisarji Evropske skupnosti, svetovna trgovinska organizacija (WTO), zeleni, Greenpeace…Vse skupaj se še vedno zdi predaleč od naše kuhinje. Zmota! Gensko spremenjeni organizmi so že na vašem krožniku!

Kot lahko preberete v brošuri, ki jo je že pred štirimi leti izdala zveza potrošnikov Slovenije, ("Gensko spremenjena hrana") kar "60% pakirane hrane vsebuje sojine, 40% pa koruzne derivate", ki lahko prihajajo od gensko spremenjene soje in koruze.Če temu dodamo vse večjo proizvodnjo gensko spremenjenega paradižnika in krompirja, je seznam potencilano nevarnih izdelkov še daljši.

V želji, da si zagotovimo hrano brez GSO (gensko spremenjeni organizmi) zelo pazljivo pregledujemo embalažo sojinih napitkov, tofuja, kosmičev, koruzno moko in polento... Vendar tam je verjetnost, da jih boste našli, še najmanjša. Prav ti izdelki so pod najbolj budnim očesom inšpekcij in javnosti, zato tudi proizvajalci skrbijo, da se vanje ne vtihotapijo gensko spremenjeni organizmi.

Največ nevarnosti je tam, kjer vam soja in koruza ne prideta na misel.
Iz soje in koruze se izdela veliko derivatov, ki potem pod nazivi, ki ne omenjajo več soje in koruze, prispejo v stotine izdelkov.
Če je na embalaži napisano: rastlinski ekstrakt, rastlinske beljakovine ( najdete jih v margarinah, namazih, brez-mesnih zrezkih...), sojina omaka, shoyu, tamari, sojin lecitin (najdete ga v čokoladi, sladicah, pecivu...), potem ne morete vedeti, kje ste, razen če je izdelek potrjeno iz ekološke ali biodinamične pridelave ali potrjeno brez gensko spremenjenih beljakovin (Geen-free, Ohne GMO...).
Po evropski zakonodaji bi proizvajalci morali označiti vse izdelke, v katerih je več kot 1% sestavin, ki so gensko spremenjene. To, da takšnih oznak zaenkrat ne vidimo na naših izdelkih ne pomeni, da je hrana brez njih. Mnogi proizvajalci ne razpolagajo z dokumentacijo za surovine, ki jih kupujejo povsod po svetu, in se niti ne zavedajo, da so v njihovih izdelkih derivati gensko spremenjenih organizmov.

Oproščeni zaradi pomanjkanja dokazov
V tretjo kategorijo izdelkov, nastalih iz gensko spremenjene soje in koruze, sodijo izdelki, kjer ni več možno zaznati beljakovin, in zato ni možno ugotoviti ali so nastali iz naravnih ali gensko spremenjenih surovin. Enostavno povedano z "očiščenjem beljakovin" zmanjka dokazov, na katerih trenutno bazira tehnologija, ki ugotavlja prisotnost gensko spremenjenih organizmov. To še vedno ne pomeni, da so živila enakovredna naravnim, le za enkrat tega ne morejo ugotoviti, in zato zakonodaja za takšna živila zaenkrat ne zahteva, da bi bila označena.
Sem sodijo: sojino olje (lahko je v celoti narejeno iz GS soje, pa jim tega ni potrebno zapisati), olje koruznih kalčkov, mešana olja - deklarirajo jih kot rastlinsko olje, koruzni škrob (najdete ga v gustinu, pudingih, omakah…), glukozni sirup (lahko je izdelan iz koruznega škroba), dekstroza in fruktoza (lahko sta izdelana iz koruznega škroba), maltodekstrin (lahko je izdelan iz koruznega škroba).
Kot potrošnik lahko izkoristite svoje pravice in od proizvajalca zahtevate, da vam pove iz česa je narejeno rastlinsko olje ali fruktoza, ki ste jo kupili.
Še boljše zagotovilo je certifikat o načinu pridelave. Proizvajalci hrane morajo namreč z oznako "eko", "bio", "biodinamično", zagotoviti sledlivost za vsako uporabljeno surovino in dodatek. Ne smejo uporabiti nobenega olja, sladil, encimov ali drugih sestavin, ki so pridelane iz gensko spremenjenih organizmov.

Ekspres encimi za ekspres zaslužek
Največ skritih nevarnosti nosijo pomožna tehnološka sredstva, ki jih uporabljajo v živilski industriji.
Genski inženiring že dvajset let prideluje gensko spremenjenje encime, ki so veliko cenejši od naravnih in so v prehrambni industriji široko razširjeni. Pred štirimi leti so na takšen način pridelali že 60% vseh encimov.
Encimi so beljakovine, ki lahko milijonkrat pospešijo kemične reakcije. Tako zmogljivih encimov v naravi sicer ni, vendar je to omogočil genski inženiring.
V pekarski industriji z gensko spremenjenimi encimi dosežejo, da kruh hitreje vzhaja, da zadrži več vlage, poveča volumen...
V pivski industriji z njimi dosežejo hitrejše vrenje. Mlekarne jih uporabljajo za hitrejšo fermentacijo sira in jogurtov. Najdemo jih tudi v sadnih sokovih, žganju, marcipanu, majonezi, omakah.
Zagovorniki se veselijo zmanjšanja stroškov in večjih dobičkov, ki jih uporaba gensko spremenjenih encimov prinaša. Nasprotniki pa v njih vidijo nove, skrivne povzročitelje alergij. Res je, da tudi klasično proizvedeni encimi lahko povzročijo alergije. Težava je v tem, da genski inženiring omogoča uporabo vedno večjih količin encimov. S tem narašča število novih beljakovin, ki jih uživamo, kar povečuje tudi število potencialnih alergenov, ob tem pa tudi odpornost proti antibiotikom. V zadnjem času je vse več primerov astme med peki, ker vedno več pekarn za svoje proizvode uporablja gensko manipulirane encime.

Kaj sploh so gensko spremenjeni organizmi (GSO)?
Raziskava, ki jo je pred dvemi leti izvedla slovenska fondacija Umanotera, kaže vsaj polovica ljudi o tem ve zelo malo. Le 10% jih je bilo dobro obveščenih. Če vprašate mimoidoče, vam bo večina ponudila katerega izmed naslednjih odgovorov: "Nekaj kar so dobili s križanjem", "Soja odporna proti herbicidom", " V laboratorijih proizvedene sorte..." Zagovorniki GSO izrekajo veliko trditev, s katerimi želijo ljudi prepričati, da je s to "novokomponirano" hrano vse v najlepšem redu.
Poglejmo nekaj trditev in nekaj dejstev:

Trditev : Gensko spreminjanje je le pospeševanje procesov, ki bi se zgodili v naravi.
Resnica: Gensko spremenjeni organizmi, za razliko od novih križancev, nastajajo na način, ki se v naravi nikoli ne bi zgodil. Npr, križanje solate in gena podgane, križanje koruze in bakterij, križanje krompirja in zvončkov narava ni predvidela in verjetno ima za to dobre razloge.
Hipoteza znanstvenikov, da je genom seštevek "lego kock", ki jih lahko poljudno zlagamo in je vsaka "lego kocka" nosilec ene karakteristike je že velikokrat opovržena. Presenečeno so ugotoivli, da človek, miš in druga bitja imajo v 99% enako gensko kodo. Razlika je le v tem, da so različni deli genskih verig drugače aktivirani. Ne gre torej za različne kode, ampak za različne pojavne oblike enkratne univerzalne genske kode. Glede vibracij, vlada na ravni genov močna resonanca.
Če torej nek mikrob gensko spremenimo, se ta motnja v njihanju dedne zasnove (ni več v harmoniji z univerzalno kodo) prenaša na encime, z njih na živila in na koncu na nas. Če dedno zasnovo obremenjujemo z genetskimi napačnimi informacijami, lahko to privede do degeneracije v naših genih.

Trditev: Uporaba GS poljščin bo omogočila manjšo uporabo kemičnih zaščitnih sredstev.
Resnica: Dejstva kažejo, da je na površinah zasejanih z GS, poraba kemičnih sredstev porasla in sicer dvakrat do celo petkrat! To, da so proizvedli rastline odporne na določeni strup, je le spodbudilo pridelovalce, da strupe trosijo po zemlji brez vsake omejitve, in tako dodatno uničujejo tla in podtalnico. Rastline, ki so gensko spremenjene tako, da prizvajajo naravni insekticid proti žuželkam, sicer zmanjšajo porabo insekticidov na poljih, toda vprašajmo se, kaj se zgodi, ko ta "naravni insekticid" v prehranski verigi pride do nas.

Trditev:: GS poljščine bodo omogočile večje prinose.
Resnica: 8.200 sortnih poskusov, ki so jih izvajale ameriške univerze, kažejo, da so povprečni prinosi GS soje za 6,7% manjši od konvencionalne pridelave. Zaradi večje porabe zaščitnih sredstev, ki jih povzročata vse bolj odporni pleveli in žuželke, pa so kmetje imeli celo za 12% nižje prihodke, kot pri konvencionalni pridelavi. Zaslužek so imeli le proizvajalci semen in kemičnih sredstev.

Trditev: GSO bodo pripomogli k reševanju problema lakote po svetu.
Resnica: Skrb za revne se iz dneva v dan kaže kot vse večja laž. Zaradi gensko spremenjenih semen "terminator tehnologije", ki so programirana tako, da v naslednjem letu ne rastejo, je tisoče kmetov ostalo brez možnosti, da semena shranijo in znova zasejejo. Še več, multinacionalke so se polastile avtohtonih sort in jih patentirale tako, da kmetje ne smejo znova sejati niti sort, ki so jih stoletja gojili in obnavljali lastna semena. Zaradi tega je na sto tisoč kmetov v Indiji, ko so jim preprečili, da bi sejali svoja semena riža, ki ga gojijo iz roda v rod, ostalo brez osnove za preživetje. Toliko o skrbi za lačne.

Trditev: GS hrana ni nevarna za zdravje in je enakovredna naravno pridelani.
Resnica: Na čem sloni ta trditev? Ko se je raziskovalec Jose Domingo poglobil v zbiranje vseh študij, o vlplivu GSO na prehrano človeka je našel le 8 takšnih študij, od česar so le 4 bile dejanski poskusi prehranjevanja. Tri od štirih je naredila korporacija Monsanto, vodilni proizvajalec gensko spremenjenih semen. Ko je ugledni raziskovalec dr. Arpad Pusztai ugotovil, da krompir, ki so ga križali z genom zvončka, pri poskusnih podganah povzroča raka, je dobil javno priznanje in v istem mesecu ostal brez službe. Enako se je zgodilo še vrsti znanstvenikov. Zakaj takšna gonja, če gre za popolnoma varno in naravni enakovredno hrano?
V ZDA ne morejo narediti uradnih raziskav vpliva GSO hrane na zdravje ljudi, ker njihova zakonodaja ne dovoljuje, da bi potrošniki vedeli kaj uživajo. Dejstvo je da se je v obdobju 10 let proizvodnje gensko spremenjenih rastlin, število alergij podvojilo.
Alergije izzivajo nove tehnične beljakovine, ki so telesu tuje in nikoli niso obstajale v verigah prehranjevanja. Še hujši je nenehni porast imunosti na antibiotike, pri čem gensko spremenjena hrana igra veliko vlogo. Vsak požirek mleka, grižljaj sira, košček salame vsebuje veliko živih latobacilov. Kot kažejo najnovejša spoznanja molekularnih biodlogov, nekatere bakterije imajo sposobnost, da svoje dedne zasnove prenesejo na druge bakterije. Ker imajo vsi gensko manipulirani enoceličarji iz laboratorijsko tehničnih razlogov gene odpornosti na antibiotike, bi lahko po tej poti tudi naša črevesna flora postala imuna na antibiotike. Ne mislite da govorimo o prihodnosti. Že danes v Sloveniji dvakrat več ljudi umre zaradi bolnišniških okužb odpornih na antibiotike, kot v vseh prometnih nesrečah.

Ne zatiskajte si oči. Nasprotno odprite jih dvakrat bolj. Odgovore je možno najti, le poiskati jih je potrebno.

Sanja Lončar

Na koga se lahko obrnete, če želite izvedeti več:
-Dogajanje na področju GSO aktivno spremlja Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, ki je tudi koordinator Koalicije NVO za Slovenijo brez GSO, kateri je pristopilo 16 društev in posameznikov. Na njihovi spletni strani www.umanotera.org boste našli informacije in publikacije s tega področja.
-Na zvezi potrošnikov Slovenije (Frankopanska 5 v Ljubljani) lahko brezplačno prevzamete brošuro "Gensko spremenjena hrana" ali jo poiščite na spletnem naslovu www.zps-zveza.si. Problematiko aktivno spremljajo v sodelovanju z mednarodnimi institucijami. O GSO so pisali v reviji VIP št. 3/2003, 1/2003, 6/2002, 3/2002.