Piše: Franc Rozman

Ljubezen
Ljudje smo duhovno povezani. Duhovne vezi nas tako usodno povezujejo, da o teh vezeh želim podrobneje razmišljati.

Glede sreče, povezane z ustvarjalnostjo, imam še eno vprašanje. Rekel si, da je sreča božja nagrada za ustvarjalnost. Dva zaljubljenca sta srečna, pa nista ustvarjalna. Mati je srečna, če sin opravi izpit, pa je ustvarjalen predvsem sin, ne pa mati. Navijač košarkaške reprezentance je srečen, ko moštvo da koš, pa ni ustvarjalen navijač, ampak košarkaško moštvo.

Mogoče se ti bo zdelo čudno, ampak na tvoja vprašanja bova lahko odgovorila, ko bova razvozlala in razumela troedinost Boga.

Meni je vseeno, ali je Bog troedini ali enoedini. Mislim, da je božja troedinost eden od odvečnih podatkov v Svetem pismu.

Na prvi pogled morda izgleda tako. Domnevam, da je sestavljalec Svetega pisma, kdorkoli je že bil, tehtno izbral tiste stvari, ki so za ljudi pomembne in smo jih ljudje sposobni dojeti, od tistih stvari, ki jih človek ne more razumeti. Božje troedinosti verjetno ni upal izpustiti zato, ker se mu je zdelo pomembno, da jo ljudje razumejo.

Morda je pomembna za Boga, ne pa za nas Zemljane.

Piše: Miran Zupančič

Prebuditi se, pomeni biti buden. Potrebno nam je iti v korak s časom. Vse v našem življenju se dogaja v času. Bog v nas samih deluje v času.
»Ne morete bedeti z menoj eno uro?« Te Jezusove besede na večer, predno so ga prijeli, se nanašajo na zmožnost ali nezmožnost človeka, da usmeri svoje misli edino in izključno na Boga in s tem prebudi zopet v življenje svojo božansko središčno točko.

Pogosto pa se človek svojega cilja še povsem ne zaveda. Podoben je spečim učencem, ki niso bili zmožni bedeti z Jezusom, kar pomeni, da niso bili zmožni zavestno vztrajati v božanskih mislih in božanski moči. Mnogi ljudje so povabljeni, vendar so, kot«bogati učenec«, še zaposleni s tisoč rečmi, z neštetimi navidezno božanskimi mislimi in aktivnostmi, ki jih ovirajo, da bi bili deležni vstajenja.

Obstaja čas božanskega delovanja, božanske milosti, osvobajanja in miru. Če izpademo iz časa ne moremo prejeti darove, ki se nam dajejo. Tak čas božanskega delovanje je sedaj tukaj. Vse v času prihaja in s časom odhaja.. Zlo, ni večno, bolezen odide, smrt, tesnoba traja kratek čas. Prav tako, bogastvo, beda, revščina, slava. Vse je v času. Tako dobro kot zlo.

Karmične pasti

Presežem svojo preteklost, preobrazim svojo prihodnost.
(iz naukov Vnebovzetih Mojstrov)

Z rojstvom v fizični svet duša pozabi vse, kar je doživela v preteklosti. Zastor pozabe se spusti okoli nas z namenom, da ne bi bili obremenjeni z vsemi spomini iz preteklih življenj (še posebej s slabimi stvarmi, ki smo jih storili, in s travmami, ki smo jih doživeli) in da se lahko popolnoma osredotočimo na to, kar doživljamo v tem življenju, v tem trenutku. Zastor pozabe se dvigne le, ko se mora naša duša naučiti nekaj iz spomina na pretekla življenja in ko lahko to obvladamo.

Ko se znajdemo obteženi s karmičnimi bremeni iz preteklosti, se pazimo naslednjih karmičnih pasti:
1. verjetje v karmo kot neizogibno usodo,
2. težnja k izogibanju soočenja s svojo karmo,
3. občutek, da nam nekdo dela krivico in da mu moramo to vrniti,
4. težnja po obsojanju drugih,
5. prepričanje v neskončnost ponovnega rojevanja.

Piše: Franc Rozman

S slabimi nagnjenji se je na Zemlji začelo zlo in z njim gorje.

Takoj, ko je Bog dal človeku svobodo in s tem možnost delati slaba dela, je človek to možnost tudi izkoristil. Simbolično je to v Svetem pismu opisano v izgonu Adama in Eve iz raja. Svobodna volja človeka je začela delovati, s tem tudi zlo, vse pa zaradi zelo pomembnega cilja, rojstva naše ustvarjalnosti.

Stvari mi postajajo jasne. Bog dopušča zlo, da bi dosegel pričakovano stopnjo ustvarjalnosti v človeku.

Bog je s tem, ko je človeku dal svobodno voljo, ustvaril pogoje in možnosti za delanje zla, kar pa je Eva takoj izkoristila. Tudi njeni potomci to učinkovito izkoriščamo.

Še vedno me nisi prepričal, da je dobri Bog ustvaril zlo. To se nikakor ne ujema z mojim videnjem dobrega Boga.

Bog ni ustvaril zla, zlo delajo ljudje. Takole morava razmišljati: Ko mati kupi sinu kolo, se zaveda nevarnosti, ki otroku grozi ob divjanju s kolesom. Zaveda pa se tudi, da bo otrok prikrajšan za mnoge radosti, če mu kolesa ne kupi. Mati kupi kolo otroku z namenom, da ga razveseli, obenem pa upa, da mu bo kolo predvsem v veselje, ne pa v nesrečo.

Piše. Miran Zupančič

Molitev je prostor v katerem lahko človek komunicira s Bogom. Definicija molitve je pogovor s Bogom. S Bogom se ne more komunicirati na materialni, ampak na duhovni način. To pomeni, da s Bogom ne komuniciramo s svojimi čutnimi sposobnostmi, ampak s svojim duhom. Duh je isto kot je ljubezen, vera ali zaupanje. Sveti Janez pravi da je Bog ljubezen. Istočasno pa poudarja da je Bog duh.

Kot vsi vemo, človek ni samo fizično telo in nima samo fizične sposobnosti, ampak tudi duhovne. Človek ima nesmrtno dušo..To pa so sposobnosti s katerimi lahko komunicira s Bogom. To so duhovne in duševne sposobnosti v človeku. Ne moremo Boga otipati, niti ga videti z očmi, niti slišati z ušesi. Prav tako si ga ne moremo v domišljiji predstavljati-vizualizirati, niti v svojem spominu ohraniti, niti z svojo voljo dotakniti. No tudi z razumom se ga ne moremo dotakniti. Razum ima funkcijo spoznanja, da Bog obstaja, toda Bog ostane objekt razuma in ne realna stvarnost v našem razumu. Kot razum ne more imeti stol o katerem razmišlja, prav tako ne more imeti v sebi človeka o katerem razmišlja. Naš razum ne ve kaj je to življenje. Življenje se samo z življenjem preizkuša. Izkušnja je predvsem področje Duha. Duhovno izkušnjo lahko samo duhovni način izkusimo. Vsakdo ima lahko izkušnjo Boga. Potrebno je s Bogom komunicirati, Ga zaprositi da se nam odkrije. On nam lahko preko molitve dati svoje bogastvo, sebe potrditi in sebe pokazati. Izkušnja ni nekaj kar presega mejo razuma, kar presega logično razmišljanje, je neposredno spoznanje Drugega.

Življenje v življenju,
v njem življenje v življenju
sedemkrat,

a s čevlji
gor po blatni poti
le enkrat.


Darinka Šajn

Piše: Dr.Vojka Bole-Hribovšek Karma plus

Pravi radža - kralj - vlada v svojem kraljestvu. Ima neomejeno oblast v okviru zakonov, ki jih je sam postavil. Če se ne zaveda, da je na svetu kaj večjega in pomembnejšega od njega in njegovega ega, pa je prav ta neomejena oblast lahko skušnjava, da postane tiran in da zavlada v imenu lastnih koristi, za svoje zadovoljstvo ali zaradi slasti oblasti. Kraljevanje bo pravično in uspešno le, če se stalno zaveda, da tudi njegovo kraljevanje služi višjemu namenu - nečemu, kar omogoča in uravnava obstoj vesolja ali kakor koli že to imenujemo. To predanost nečemu večjemu od sebe v jogi imenujemo išvara pranidhan.

ČLOVEKOV ODNOS DO SVETA
Ljudje o sebi radi razmišljamo kot o najvišje razvitem bitju in vladarju sveta. Ponašamo se s svojimi dosežki, z napredkom znanosti v zadnjih stoletjih. Menimo, da obvladujemo svet, vendar je to daleč od resnice. Če ne bomo sami povzročili izumrtja človeštva s svojim orožjem za množično uničevanje in če se ne bomo zadušili v lastnih odpadkih ali se "skuhali" zaradi segrevanja ozračja, se to lahko zgodi zaradi kataklizem, kot je padec meteorja, potresov in popotresnih valov, izbruhov vulkanov, podnebnih sprememb ali pa celo zaradi drobcenih mikroskopskih bitij, ki lahko z neznatno genetsko spremembo pridobijo sposobnost, da ubijejo milijone in milijarde ljudi.

Piše: Franc Rozman

Ustvarjalnost
Vesolje je torej smiselno. Jaz sem del vesolja, zato je tudi moj obstoj smiseln, če že ne pomemben. Smiselnost mojega obstoja zahteva smiselnost mojih dejanj. V tem poglavju skušam doumeti, katera moja dejanja so smiselna.

Sprašujem se, zakaj se lotevava raziskovanja Stvarnika in drugih nama oddaljenih stvari. Zakaj se ne pogovarjava o nečem, kar se dogaja danes in naju bolj zadeva?

Preden si ustvariva končno sodbo o staromodnosti zapisov Svetega pisma, predlagam da se ne prenagliva in da si jih podrobneje ogledava. Eden od zapisov, ki bi ti lahko zveneli staromodno, je zapis, da je Bog ustvaril človeka šesti dan stvarjenja. Menim, da je človek v stvarstvu prisoten šele malo časa.

Piše: Beba

Poti osebnega duhovnega razvoja imajo, čeprav jih je toliko, kolikor nas je ljudi, tudi nekaj skupnega: potreben je jasen cilj. Oziroma - dobro je razmisliti, kaj si pravzaprav želiš. Najbolj zanesljivo se bodo stvari v življenju uredile, ko boste določili svoj problem in želeno najboljšo možno rešitev. In nato začeli spreminjati. Sebe. Početi vse po starem in pričakovati nove rezultate je dolgotrajno, težko in običajno neuspešno delo.

Ko začnemo razmišljati o univerzumu, o duši, o življenjskih zakonitostih nastajajo vedno nova vprašanja. In to je dobro... vprašanja postavlja naša želja po osebni rasti. Postanemo razmišljajoča bitja. Ne glede na to, kako smo uspešni, vsekakor napredujemo.

Karmična partnerstva
(iz naukov Vnebovzetih Mojstrov)

Vedno se sami odločimo ali bomo vstopili ali ne v zvezo z nekom, ki nas privlači. Ko se odločamo za poroko z nekom, se vprašajmo: "Ali želim deliti karmo s to osebo?" Ker ko se zaobljubimo, da bomo podpirali nekoga "v dobrem in hudem", to pomeni "v karmičnih ciklih - dobrih in ne tako dobrih".

Zakonska zveza je priložnost, da si dva nepopolna posameznika pomagata razbremeniti se svojih karmičnih dolgov, razviti nove vrline duše in napredovati v duhovnem razumevanju in moči.
(Dr. Gina Cerminara)

Včasih vidimo skupaj dva človeka, ki imata bolj malo skupnega. To, kar imata skupno je njuna karma.
V karmičnih zakonskih zvezah sta dva vodena skupaj, da uravnotežita medsebojne karmične vezi. Prav tako imata lahko skupno karmo s še drugimi dušami. Pred utelešenjem sta se mož in žena morda strinjala, da omogočita utelešenje določenim dušam (svojim otrokom v tem življenju), s katerimi morata prav tako razrešiti karmične vezi.
Vaša duša ve, zakaj ste v neki karmični zvezi. Na notranjem nivoju si duša želi narediti vse potrebno za uravnoteženje karme iz preteklosti. Ve, da se bo le tako lahko vrnila v duhovno blaženost, iz katere je nekoč izšla.

Ko sem živela v Ljubljani sem se ob vikendih vračala v Žiri. Uživala sem v samoti hiše in vrta. Posedala sem na verandi in čakala večera. Opazovala sem lastovke kako se podijo za hrano. Še zdaj, v tem trenutku, ko sem v svojem domu v Trstu in pišem ta članek, mi v glavi odmevajo njihovi glasovi. Tako z lahkoto se prestavim na tisto verando, prav vonjam poletni večer, bliža se čas, ko postane tako tiho, da bi slišal pasti buciko na tla...

Takšne tišini v mestih ne poznamo več. Ta tišina je globoka, zdi se kakor molitev. In, ko se zvečeri, občudujem cerkvico Svete Ane. Tako lepo je osvetljena. Takrat sem bila lačna tišine. Tako dolgo sem živela daleč stran od sebe, da sem si izmučena od padcev in bolezni želela le tišine. Priznam. Zbežala sem stran od ljudi, preveč so me prizadeli.

Hotela sem pravzaprav samo vedeti zakaj? Na travi pred hišo sem prvič zares odprla knjigo BA Brennan: Moč zdravilnih rok. Brala sem o čakrah, energetskih poljih, o njenih neverjetnih terapijah, v katerih je sodelovala s svetlobnimi bitji. Počutila sem se kot nekdo, ki se utaplja, in ta knjiga je bila zame rešilna bilka.

Zdravniki so me odpravili rekoč, da imam alergijo na hrano.

Gampopa: Draguljni okras osvoboditve, I. poglavje

Da dosežemo neprekosljivo razsvetljenje moramo sebe osvoboditi iz zmedenega stanja samsare. Toda ali je mogoče za manjvredno osebo, kakor smo mi sami, doseči razsvetljenje, četudi v to vlagamo v napor? Zastavi se vprašanje, zakaj ne bi dosegli razsvetljenja, če v to vlagamo svoj napor! Vsa čuteča bitja, vključujoč nas same, že posedujejo primarni vzrok za razsvetljenje: Esenco že Doseženega.
Kakor je navedeno v Sutri kraljevske meditacijske zatopljenosti:
»Esenca že Doseženega prežema vse, ki tavajo.«

Mala Paranirvana sutra pravi:
»Vsa čuteča bitja imajo Esenco že Doseženega .«

Prav tako pravi Velika Paranirvana Sutra:
»Kakor maslo prežema mleko,
prav tako Esenca Že Doseženega prežema vsa čuteča bitja.«

Piše: Bono Baršek

Atlantida je bila prelomno obdobje za življenje človeštva na Zemlji. Tam in takrat so se dogajale zelo močne stvari. Vse pa je končal potop, ki se je zgodil približno 13 tisoč let nazaj. Ta potop je zbrisal z obličja Zemlje skoraj vse, kar je bilo v atlatidskem obdobju narejenega. To je tisti potop, ki je omenjen v Bibliji kot svetovni potop.

Ker pa ena sama knjiga ni mogla zaobjeti vseh podatkov, je v njej vse zapisano le na zelo kratek način, ki je za današnje čase tako neinformativen, da je kratko malo nemogoče iz nje razbrati resnico - dokler ne poznaš mnogih drugih dejstev.

Človeška telesa so takrat bila mnogo trajnejša kot danes. Tudi iz Biblije lahko razpoznamo, da so ljudje takrat živeli več stoletij in celo tisočletij. V omenjeni knjigi govori zelo na kratko o vladarjih, ki so vladali v času pred potopom in zadnji od njih se je imenoval Metuzalem. Ta je vladal celih 800 let. Ne, ni pomota! Tako piše v Bibliji in tako je res tudi bilo. Pred Metuzalemom pa je omenjeno vladanje v trajanju več tisoč let. Metuzalem je privzeti simbol za zelo stare ljudi, saj rečemo: "glej ga, Metuzalem".

Notranja resnica je sladka
in, če se nam kdaj zahoče po kislem,
potem se notranja resnica spremeni v kislo.

To je neskončna fleksibilnost,
nas samih v naši notranji resnici.

Notranja resnica je ena sama svoboda,
in v to eno samo svobodo, te ne pripelje
nobeno ponavljanje besede; " Svoboda, Svoboda, Svoboda.."

Pesniki zelo različno doživljamo trenutke orgazma naše poezije. V trenutku erekcije in pripravljanja telesa na orgazem tavamo v še neodkritem in neizrečenem, izrazna sredstva kot so metafore se zvrščajo pred očmi in polagajo pesniku besede v usta, ki krožijo po telesu in splavljajo v kri hormone in rdeče krvničke. Krvna plazma dobiva kisik in telo postane obdarjeno z močjo duše.

Temu stanju sledi stanje, ko čudežni Pegas vstopi v telo in na njegovih krilih se pesnik povzpne s svojo ožarjeno dušo v višjo dimenzijo gibanja. V zraku vibrirajo lucidni prebliski, ki besede spreminjajo v tekoče stanje in veter boža napetost mišic, srce pa prepoji stanje magnetizma. Zanos Pegaza se spremeni v let zlate ptico, ki prepeva v Pegazovem srcu in ga s pomočjo dotikov nežnih kril zvablja v tihotni kraj, v breztežnost kozmosa, kjer se rojevajo dekadenčna občutja odvečnih strasti.

Telo pripada poeziji, duša pripada višjim dimenzijam stvarstva. Telo doseže vrhunec, vzburjenje se stopnjuje in pride do izlitja orgazma. Vagina navdiha je skleda, iz katere izvirajo verzi, predigra bogov, ki je izšla iz bolečine neobvladljivega in se umirja šele, ko doseže potešitev, ki hlasta po nasladnih delirijih, nato duša išče svoj dom in vrne v telo. Umrli vstajajo od mrtvih in polagajo pero pesniku v roko, mu šepetajo besede in razvnemajo domišljijo, naselijo ga s svojo nesmrtnostjo, vampirsko mu pijejo kri in ga odnašajo s seboj na drugi svet.

STIK Z VAŠIM SVETOM LUČI

Dragi, ali ste pripravljeni na naslednji korak v evoluciji zavedanja,
ko želite v sebi prepoznati vsestranskost vaše božanskosti?

Ali hočete opustiti miselne vzorce, zasvojenosti in odnose, ki vam že dolgo ne služijo?

Kot udeleženci v veliki drami življenja, v kateri ste, ste povezali in odigrali mnogo vlog. Naša velika želja je, da vam pomagamo pri spoznavanju iluzij v vaših življenjih, ko se učite, kaj je pomembno in kaj je vitalnega pomena za vaše dobro.

Poglejmo nekaj vlog, ki ste jih doživljali skozi leta in tiste, ki vas ovirajo v sedanjosti.

Piše: Miran Zupančič

Meditirati pomeni iti proti svoji sredini, odkrivati svojo pravo Naravo v sebi. Prva resnica o našem življenju je običajno tako preprosta, da jo še otrok razume. Njavečji problem filozofije in našega spoznanja je, zakaj nekaj sploh obstaja? Zakaj to nekaj ni preprosto nič, neobstoj? Če namreč sedaj ni nič, potem to pomeni da to nič ni nikdar obstojalo. Če je torej kdaj obstojalo to nič, potem bi tudi sedaj obstojalo to nič - neobstoječe. Obstoječe ali Bistvo -Bit je od nekdaj, ne - obstoječe ali nič ni nikdar obstojalo. Bistvo, Bit nima začetka.

V Biti obstaja življenje. Bit je razumevanje življenjske polnosti, šele z njo dobi vse svoj smisel, svoje lastno bistvo in svojo vrednost. V Biti obstaja torej večno bistvo, ki ga bom imenoval Bog-Stvarnik. Bog torej ni od nekdaj, nikdar ni nastal in nikdar ne more ne-obstajati, nenehno obstaja. Bog je nekdo, ki nikdar ni nastal in tako nikdar ne more prenehati obstojati. Če karkoli obstaja, potem je zagotovo, da Bog obstaja. Ti, jaz, oba prihajava iz ne-obstoja, prišla sva iz ne-obstoja, torej nisva večna. Ti, jaz se spreminjava. Vendar pa mora obstojati nekdo, ki se ne spreminja. Če bi se Stvarnik spremenil, bi od Bistva, Biti nastalo ne-bistvo, potem ne bi obstojalo ničesar.

Piše: Franc Rozman

Kadar govoriva o hišici v divjini, prepoznavava človekova smiselna dejanja. O verjetnosti obstoja Stvarnika bi lahko sklepala, če bi znala na podoben način ločevati Stvarnikova zavestna dela od resnično naključnih pojavov v vesolju.

Imela bova nekaj težav. Ljudje smo razumsko omejeni zaradi naše vloge v stvarstvu. Ljudje nismo ustvarili vesolja, ampak smo bili v to vesolje na poseben način povabljeni oziroma smo se v njem znašli. To pomeni, da smo v podrejenem položaju, saj nimamo mi stvarstva v posesti, ampak smo mi v posesti stvarstva.

Ko razmišljam o nastanku vesolja, se iz razloga, ki ga navajaš, počutim podobno kot nekdo, ki je našel dobro zaprto škatlo, v kateri nekaj tiktaka. Škatle ne more odpreti, zato mora iz skromnih podatkov sklepati, kaj je v škatli. Ker tiktaka, je v škatli verjetno, ni pa nujno, kak mehanizem. Na osnovi tako skromnih podatkov opazovalec ne more v podrobnosti prepoznati vsebine škatle. Seveda pa bi bil opazovalec smešen, če bi trdil, da v škatli ni ničesar, medtem ko bi poslušal tiktakanje.

Mnogo ljudi vsaj včasih razmišlja o stvarstvu. Vsi pri tem naletimo na spoznanje o omejenosti lastnega razuma. Odzivi ljudi na to spoznanje pa so zelo zanimivi in dokaj različni.

...in kaj vse je mogoče zaznati z darom jasnovidnosti

Ta članek posvečam vsem vam, ki ste raziskovalnega duha, ki vas odgovori na vprašanja, napeljujejo le na nova vprašanja, v željo po novem znanju. Posvečam ga vsem vam, ki se ne ustavite pri tistem, kar je uradno potrjeno kot resnično in mogoče.

Želim izraziti nekaj svojih občutij in razmišljanj. Želim povedati, da je dar jasnovidnosti velik blagoslov, zaradi katerega zmoreš prestopiti omejitve prostora in časa. Želim pa tudi izraziti, da je ta dar pogosto vir bolečine in strahu, da med ljudmi ne boš sprejet, da tvoja drugačnost preveč bode v oči... Prebuditi v sebi dar jasnovidnosti je čudovit proces, ki pa ga spremlja tudi proces sprejemanja samega sebe, takšnega kot si, kar prinaša tudi bolečino in strah, da te bližnji ne bodo sprejeli...

Avgust 2004. Sicilija.
Skozi okno pristajajočega letala sem zagledala rjave zaplate zemlje, hiše, palme. V meni se je prebudila zavest, da prihajam v nek drugačen svet. Čisto drugačna pokrajina od tiste, ki sem jo vajena z naše Gorenjske in primorskega Krasa. Na pogled je bilo vse tuje, pa vendar se je globoko v meni prebudilo zavedanje, da se vračam domov.

Newport Beach, Kalifornija, December 2004

Pozdravljeni, dragi moji, sem Kryon iz magnetne službe. Glej barve, če si eden izmed tistih, ki jih vidiš. Barve, ki se zlivajo v ta prostor, predstavljajo dele, ki so večji kot vsota celote. Ali vidiš? Predstavljajo zdravilna bitja. Nekatera izmed njih so bila tu cel dan, druga pa so čakala ta trenutek, da so prišla.

Zamisli si, da ta prostor nima strehe. Je lepa, jasna noč… toplo je, kot v tej sobi. Stadion obkroža ta prostor in do zadnjega kotička je napolnjen z desettisoči bitij, ki opazujejo kaj se tu dogaja. Če lahko dojamete to v svoji glavi, potem ste dojeli majhen del resnice in resnica je, da ste vsi povezani z družino na nivoju, ki ga ne morete zlahka dojeti.

Čeprav se počutite same, kar vam kaže vaša dualnost, niste. Duh je na tvoji rami. Bog ve vse o vas, vas gleda, se smeji in ne sodi. Vsak od vas je del celote. Razumem, da ste polni vprašanj, vendar vas prosim, da za ta čas izključite vašo linearnost, trideminzijskost, navzlic temu pa se “zasidrajte”, da ne boste odplavali. Tisti, ki vas ljubijo, bi vas radi, kakor bi vi temu rekli, izprašali.

Presežem svojo preteklost, preobrazim svojo prihodnost.
(iz naukov Vnebovzetih Mojstrov)

Zemlja je velika učilnica, v katero se znova in znova vračamo, da obdelamo svoje lekcije. Včasih se učimo od modrih učiteljev toda v mnogih primerih nas uči naša karma - pozitivne in negativne posledice izbir naše svobodne volje. Ko obdelamo vse svoje lekcije, končamo vse svoje naloge in dosežemo svoje samoobvladanje, napredujemo iz zemljine učilnice ter nadaljujemo svoje dušno potovanje na drugih nivojih kot mojstrsko duhovno bitje.

Vsi veliki Učitelji človeštva so učili zakon karme - zakon vzroka in učinka. Jezus je v svojem Govoru na gori je podal eno največjih in najnatančnejših razlag zakona karme - zakona osebne odgovornosti.
"Blagor usmiljenim, zakaj ti bodo usmiljenje dosegli." (Mt 5:7)
"Ne sodite, da ne boste sojeni; zakaj s kakšno sodbo sodite, s tako boste sojeni, in s kakšno mero merite, s tako se vam bo odmerilo." (Mt 7:2)
"Vse, kar želite, da bi ljudje vam storili, storite tudi vi njim." (Mt 5:12)
Dejal je tudi:
"Za vsako prazno besedo, ki jo ljudje izgovorijo, bodo dajali odgovor na sodni dan. Po svojih besedah boš namreč opravičen in po svojih besedah boš obsojen." (Mt 12:36-37)
"… vsi, ki primejo za meč, bodo z mečem končani." (Mt 26:52)
Buda je učil:
"Če želite zvedeti svojo preteklost, poglejte na svoje sedanje življenje. Če želite zvedeti svojo prihodnost, poglejte na svoje sedanje življenje."

Če že kdaj razmišljaš o Mojstru,
potem nikar ne razmišljaj kot o nekomu,
ki v svojih rokah drži debelo vrv,
s katero svoje učence privezuje okoli svoje leve noge
in jih tako vleče za samim sabo.

Povem ti; " Mojster je nekaj čisto obratnega oz. nasprotnega.

On je ravno tisti,
ki uči kako razvezati in opustiti vse nepotrebne vrvi,
še posebej tiste nepotrebne vrvi s katerimi mi sami sebe vlečemo skozi to življenje.

Mojster ti podari darilo v katerem igra glasba Tvojega Srca.

" Ko začneš poslušati glasbo Tvojega Srca potem veš,
da poslušanje glasbe Tvojega Srca ni poslušanje ničesar drugega, kot pa
(ponavljam) poslušanje glasbe Tvojega Srca."

Volja in glas ljudi bosta postala vodili za vse države in narode
Maitreja, Učitelj sveta

Od začetka svojega pozunanjanja je Maitreja, Učitelj sveta, v svojih sporočilih in naukih poudarjal potrebo po delitvi dobrin, pravičnosti in miru. Človeštvo je pozival, naj se Mu pridruži pri nalogi obnove sveta. Rekel je: "Vsak človek je svetilnik, ki sveti svojemu bratu. Naj bo vaša svetilka svetla, naj sije naprej in osvetljuje pot. Vsi so potrebni, vsak posameznik. Nihče ni premajhen ali premlad, da ne bi mogel sodelovati v tem velikem načrtu za rešitev in obnovo našega sveta."

Prebujajoč se glas ljudstva je bil osnova mnogih člankov Mojstra Benjamina Crema, Benjamin Creme pa poudarja ključen pomen osebnega delovanja pri izgradnji novega sveta. Danes smo priče porastu nove sile, saj ljudje po vse svetu odhajajo na ulice in zahtevajo svobodo, demokracijo, pravičnost, mir, pošteno trgovino, človekove pravice, izkoreninjenje lakote in prenehanje uničevanja okolja. Ta nova 'velesila', glas ljudstva, je dosegla mirne politične spremembe po vsem svetu in vse bolj vpliva na domačo in mednarodno politiko. Maitreja svetuje: "Nič se ne zgodi samo od sebe. Človek mora delovati in uresničiti svojo voljo."
Predstavljamo izbor odlomkov na to temo iz knjig Maitrejeva sporočila, Zakoni življenja, Mojstrovih člankov in člankov Benjamina Crema.