|
||||||
|
|||||||
Piše: Franc Rozman
Ljubezen
Ljudje smo duhovno povezani. Duhovne vezi nas tako usodno
povezujejo, da o teh vezeh želim podrobneje razmišljati.
Glede sreče, povezane z ustvarjalnostjo, imam še eno vprašanje. Rekel si,
da je sreča božja nagrada za ustvarjalnost. Dva zaljubljenca sta srečna, pa
nista ustvarjalna. Mati je srečna, če sin opravi izpit, pa je ustvarjalen predvsem
sin, ne pa mati. Navijač košarkaške reprezentance je srečen, ko moštvo da koš,
pa ni ustvarjalen navijač, ampak košarkaško moštvo.
Mogoče se ti bo zdelo čudno, ampak na tvoja vprašanja bova lahko odgovorila,
ko bova razvozlala in razumela troedinost Boga.
Meni je vseeno, ali je Bog troedini ali enoedini. Mislim, da je božja troedinost
eden od odvečnih podatkov v Svetem pismu.
Na prvi pogled morda izgleda tako. Domnevam, da je sestavljalec Svetega pisma,
kdorkoli je že bil, tehtno izbral tiste stvari, ki so za ljudi pomembne in smo
jih ljudje sposobni dojeti, od tistih stvari, ki jih človek ne more razumeti.
Božje troedinosti verjetno ni upal izpustiti zato, ker se mu je zdelo pomembno,
da jo ljudje razumejo.
Morda je pomembna za Boga, ne pa za nas Zemljane.
Veličine stvarstva ljudje res ne moremo dojeti, zato nam Bog v Svetem pismu
sporoča le tisto, kar je človek sposoben dojeti. Če bi bila v Svetem pismu nerazumljiva
ali nepomembna sporočila, bi ta sporočila povzročila zmedo in zmanjševala veličino
Svetega pisma.
Sporočilo o Sveti trojici je torej namenjeno ljudem in za nas pomembno, zato
Bog od nas pričakuje, da se bomo to sporočilo potrudili razumeti.
Čemu naj bi bili v Svetem pismu zapisi, ki niso namenjeni ljudem?
Če misliš, da je sporočilo božje troedinosti namenjeno tudi nama, predlagam,
da ga skušava razumeti.
Težko sem se dokopal do bistva troedinosti, ko pa sem si troedinost končno uspel
predstavljati, sem ugotovil, da je to nekaj preprostega, seveda pa pot do spoznanja
zahteva nekaj miselnega napora. Svoj pogled ti bom skušal razložiti.
Najprej poglejva prvi dve božji osebi: Boga Očeta in Boga Sina. Sveto pismo
nikjer ne poudarja pomembnih razlik med Očetom in Sinom. Oba sta sposobna stvarstva
in drugih božjih dejanj. Ko se je Jezus preselil na Zemljo, je opravljal božja
dejanja na Zemlji, Bog Oče pa božja dejanja v nebesih.
V tem ni nič posebnega in omembe vrednega, razen to, da sta dva, Oče in Sin.
V prvem delu sem dojel, da Bog ni nedeljiva celota, ampak ga lahko sestavljata
najmanj dva podobna subjekta.
Ključ razumevanja troedinosti je v tretji božji osebi - v Svetem duhu. V Svetem
pismu ima tretja božja oseba vlogo povezovalca. Sveti duh povezuje Boga Očeta
in Sina. Vez med Očetom in Sinom je tako pomembna, da si je v obliki tretje
osebe v troedinosti našla mesto v Svetem pismu.
Morda je res smiselno iskati razlago v tej smeri, vendar mi nikakor ni jasno,
zakaj bi lahko duhovna vez med Očetom in Sinom imela tak pomen.
Za lažje razumevanje poglejva, če kaj podobnega obstaja na Zemlji. Grobi približek
Svete trojice vidimo v zakonski zvezi; to je v družini. En član družine je mož,
drug član družine je žena. Če vzamemo analogijo iz opisa Svete trojice, je tretji
član trojice njuna medsebojna ljubezen. Družina torej kvalitetno obstaja takrat,
ko imamo moža, ženo in njuno medsebojno ljubezen, ki ju trdno povezuje. Ljubezen
med zakoncema je tako pomembna za kvaliteto družine, da jo imenujemo kar tretjega
člana družine, ki nikakor ne sme manjkati. Lahko bi rekla, da je za srečen zakon
ljubezen enako pomembna kot sta pomembna mož in žena.
Tvoje razmišljanje je zelo zanimivo. Medsebojni ljubezni daješ tak pomen,
da jo imenuješ kar tretjega člana družine. Moti pa me to, da na isti seznam
daješ popolnoma različne stvari; osebe in povezave kot nematerialne pojme.
Spomniva se, da je Bog duhovno bitje, ki se ga da opisati z nematerialnimi
pojmi, kot so sreča, ljubezen in podobnimi. Bog Oče sam je torej bitje, ki se
ga da opisati z besedo ljubezen. Bog Sveti Duh naj bi bil vez med Očetom in
Sinom, kar pa je tudi možno opisati kot ljubezen. Kot vidiš uporabljava podobne
pojme tako za opisovanje Očeta, kot Svetega Duha, ki spadajo na isti "seznam".
Oče in Sin sta medsebojno povezana s tako pomembno vezjo, da to njihovo medsebojno
vez pojmujemo kot tretjega člana - Svetega Duha. Vsi trije skupaj pa predstavljajo
novo celoto - Boga.
Razlaga se mi zdi sprejemljiva. Še vedno pa mi ni jasno, zakaj moramo ljudje
na Zemlji vedeti, kako je Bog sestavljen. Mar ni dovolj, da vemo, da obstaja.
Poskušajva nadaljevati. V Svetem pismu se tretja božja oseba, Sveti duh ne
javlja le kot povezovalec Boga Očeta in Sina ampak tudi kot povezovalec apostolov.
Sveti duh se je v obliki ognja naselil tudi nadnje. Domnevam, da je v troedinosti
nakazan način povezovanja mnogih duhovnih bitij v enotno duhovno bitje - Boga.
Stvari postajajo zapletene. Ali imava še kakšen primer, ki bi nama olajšal
razumevanje troedinosti?
Navijač košarkaškega kluba je z duhovno vezjo tako močno vezan na svoj klub,
da se uspehi in ustvarjalnost kluba prenašajo na navijača in ga neizmerno osrečujejo,
neuspehi in porazi pa ga neizmerno žalostijo. Podobna vez je tudi med materjo
in sinom, kadar je sin uspešen ali neuspešen pri izpitu. Najbrž primeri, ki
jih navajava, niso le prispodobe, ampak so že kar primeri medsebojne duhovne
povezanosti.
Mislim, da te razumem. Če si pomagava z zgodbo o Romeu in Juliji, vidiva,
sta postala nesmrtna šele, ko se je rodila njuna medsebojna ljubezen. Njuna
ljubezen je pravzaprav slavnejša, kot sama Romeo in Julija.
Rekel si: "se je rodila njuna ljubezen". Besedo "roditi"
običajno uporabljamo za subjekte. Ljudje podzavestno čutimo ljubezen kot subjekt,
zaradi duhovnosti pa tega nismo sposobni jasno prepoznati.
Ali imajo te povezave tudi širši pomen kot to, da obstajajo in jih Bog nagrajuje?
Namen povezav je v ustvarjanju pogojev za ustvarjanje v skupinah. Bog od ljudi
pričakuje, da bodo ustvarjali posamezno, pričakuje pa tudi, da bodo ustvarjali
v skupinah.
Zakaj pa v skupinah?
Ljudje, povezani v skupine, bodo ustvarjalno bolj uspešni, kot bi bili ustvarjalni
kot samotarji. Veliko razlogov govori v prid tej domnevi. Povezani ljudje lahko
svoja spoznanja medsebojno nadgrajujejo, pri primerjanju dosežkov hitreje odkrijejo
in zavržejo nesmisle. Še bolj pomembno pa je to, da nekaterih stvaritev, kot
je na primer izdelava podmornice, posameznik ne bi mogel ustvariti. Pri taki
ustvarjalnosti je nujno ustvarjanje v skupinah. Ustvarjalnost ljudi v skupini
se lahko zelo poveča glede na ustvarjalnost posameznika, zato Bog z duhovnimi
vezmi daje pogoje za skupinsko ustvarjanje in povezovanje, s srečo pa povezovanje
nagrajuje enako kot samo ustvarjalnost.
V tem se s tabo popolnoma strinjam. Večkrat sem sam skušal priti do kakšne
dobre ideje, pa se mi ni posrečilo. Takoj ko sem o svojih razmišljanjih začel
razpravljati s katerim od prijateljev, so začele ideje kar same od sebe nastajati.
Tudi meni se pogosto dogaja, da ne morem in ne morem priti do dobre ideje.
Pogosto tudi prijatelj ni nič bolj ustvarjalen. Ko pa se srečava in začneva
o problemu razpravljati, kaj hitro prideva do mnogih idej. Izgleda tako, kot
da nisva midva avtorja idej ampak najina medsebojna vez in izmenjava mnenj.
Izgleda tako, kot bi bila ustvarjalna najina povezava.
Iz troedinosti Boga sva prešla na skupinsko ustvarjanje.
Duhovne vezi, ki sva jih opazila v troedinosti Boga, sva razširila na človeka
in ugotovila smisel teh povezav.
Če pomislim na deset zapovedi, Bog daje delovanju skupin velik pomen. Le
prve tri zapovedi se nanašajo na Boga, vse ostale pa na obnašanje ljudi v skupinah.
Tako je. Ne kradi, ne laži in druge so zapovedi vezane na obnašanje ljudi v
skupinah. Če bi bili ljudje samotarji, teh zapovedi sploh ne bi potrebovali.
Bog nam ne svetuje, naj bomo samotarji, ampak nas v desetih zapovedih uči, kako
naj negujemo naše medsebojne povezave in odnose.
Se nadaljuje
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/ClovekSemUstvarjam07
|
|
| Domov |
|
Powered By GeekLog |
