Piše: Franc Rozman

Gospod Franc Rozman nam je odstopil v objavo na Pozitivkah svojo res dobro knjigo Človek sem - ustvarjam. Knjigo bomo objavili v 18. nadaljevanjih in sicer si bodo nadaljevanja sledila enkrat tedensko ob četrtkih. Vabimo vas k branju.
Uredništvo

UVOD

Ljudje smemo trditi, da o nečem nekaj vemo takrat,
ko tisto nekaj znamo preprosto in razumljivo povedati.

Tekst je napisan tako, da razumevanje teksta zahteva le nekaj preprostih
srednješolskih znanj in sposobnost bralca, da zna razmišljati.

Lahkotnost pogovora o sicer zahtevnih vprašanjih je poudarjena tako,
da je vsebina knjige podana v obliki sproščenega počitniškega pogovora med očetom in sinom.

V uvodu želim bralca seznaniti z načinom
in pravili razmišljanja, kakršen sledi v nadaljevanju teksta.

Oče, ali si že bil v samostanu Kostanjevica pri Novi Gorici? S šolo smo bili tam na ekskurziji. Opat nam je predstavil samostansko knjižnico. Ogledovali smo si velike police starih knjig. Ogromno truda je izžarevalo iz njih, napisanih na roko s tušem. Večina knjig je bila stara sto let in več.

Sin, ali veš o čem pišejo te knjige?

Učitelj je opata vprašal, čemu v današnjem času služijo te knjige in če te knjige še kdo bere? Izvedeli smo, da teh knjig ne bere nihče več. Knjige so le še priča nekega časa, ki je minil. Poredkoma te knjige prelistava kak znanstvenik, ko iz originalnih zapisov želi občutiti utrip minulega časa.

Večina knjig je res zastarelih, tako neuporabne pa najbrž niso, saj so med temi knjigami tudi Prešernove pesmi, Shakespearove drame, Dantejeva Božanska komedija in Homerjeva Iliada. Te knjige so aktualne tudi danes.

Res pa je, da nekatere knjige hitro zastarevajo. Ko sem študiral na Fakulteti za elektrotehniko, smo uporabljali knjige o računalništvu, ki po desetih letih niso več uporabne. Računalništvo je v tem času napravilo velik napredek; tako te knjige lahko služijo le še spominom na začetke računalništva.

Katere izmed aktualnih starih knjig so najbolj zanimive?

Dantejevo Božansko komedijo, Homerjevo Iliado in Odisejo sem bral v šoli kot obvezno domače branje. Božanska komedija je razumljiva izobraženim ljubiteljem poezije. To ni knjiga, ki bi jo vsevprek brali mladi in stari, neuki in izobraženci.

Mene najbolj privlači Sveto pismo, in odkar se ga zavedam, mi vzbuja spoštovanje. Dolgo nisem vedel, kako naj se lotim branja. Zapleteni zapisi so se mi včasih zdeli nelogični, včasih otročji, največkrat pa nerazumljivi. Nekajkrat sem se skušal pogovarjati s prijatelji, pa tudi ti pogovori niso razjasnili dilem. Včasih so se mi odgovori sogovornikov zdeli nesmiselni in zašel sem v še večjo krizo.

Mogoče pa so teksti v Svetem pismu res slabi in nesmiselni?

Ta misel je v nasprotju s popularnostjo Svetega pisma. Velike naklade, prevodi v večino svetovnih jezikov, tisočletno branje, tako s strani neukih kot izobražencev, nama govori kvečjemu o izjemni kvaliteti Svetega pisma. Spoštovanje do veličine in popularnosti Svetega pisma ter navidezna nasprotja so me vse bolj privlačila, tako da sem se še bolj vneto lotil razkrivanja skrivnosti zapisov.

Ali misliš, da so v Svetem pismu res nasprotja?

Rekel sem navidezna nasprotja. Če bi bila v Svetem pismu dokazljiva nasprotja, bi jih nasprotniki religije kaj hitro razkrili ter jih uporabili kot orožje proti religiji.
Navidezna nasprotja so na prvi pogled nerešljiva. V Svetem pismu nastopata vsemogočni Bog in zli duh Satan, ki ga Bog bodisi noče bodisi ne more uničiti. Obstaja pekel, ki ga je ustvaril Bog. V peklu trpijo grešniki. Zakaj trpijo? Pekel nima niti vzgojnega niti maščevalnega namena. Kaj bi torej lahko bil namen njegovega trpljenja? Pred kom nas je Jezus odrešil? Takšna vprašanja sem zastavljal celo poznavalcem Svetega pisma in nisem dobil zadovoljivih odgovorov.

Nato si bral, pa nič razumel, pa zopet bral in zopet nič razumel in to kar ponavljal in ponavljal?

Nekaj časa sem res delal tako. Kasneje pa sem se reševanja problema lotil drugače. Zadal sem si nalogo:
Napiši, kako deluje parna lokomotiva. Zapis naj bo v takem stilu in izrazoslovju, da bo delovanje lokomotive razumljivo znanstveniku, mizarju, gospodinji in pesniku. Pa ne le to; zapis naj bo razumljiv danes, čez sto let in čez tisoč let. Navedene zahteve si je moral postaviti tudi zapisovalec tekstov v Svetem pismu, če je hotel, da bodo zapisi Svetega pisma razumljivi več tisoč let tako nešolanim kot izobražencem.

To sploh ni težko. Vzameš enciklopedijo in iz nje prepišeš podatke o lokomotivi. Zakaj opis iz enciklopedije ne bi bil dober?

Prvi razlog je ta, da branje zapisov v enciklopediji zahteva določeno znanje. Lokomotivo želim opisati tako, da bo za branje potrebno čim manj znanja. Tako bo opis razumljiv tudi neukim.

Le kako se da parno lokomotivo opisati preprosteje, kot je opisana v enciklopediji?

Opis lokomotive v enciklopediji je preveč podroben in vsebuje preveč podatkov. Vseh podatkov vsi ljudje niti ne razumejo, niti za vse ljudi niso zanimivi. V opisu so nekateri podatki zelo pomembni, drugi manj. Lokomotive bom torej opisal le z najpomembnejšimi podatki.

Kateri podatek pa je najpomembnejši? Da je lokomotiva železna? Da vozi po tirih? Da se iz nje kadi? Meni se zdijo vsi podatki enako pomembni.

Podatke, ki jih naštevaš, niso pomembni. Najbolj pomemben podatek lokomotive je ta, da je lokomotiva del vlaka, ki vleče vagone.

Pomen preprostosti, jedrnatosti in razumljivosti zapisovanja sporočil Svetega pisma mi je razumljiv.

Naslednja zahteva se nanaša na izbor besed. Skozi stoletja se pomen nekaterih besed spreminja. Besedi "Führer" se je v drugi svetovni vojni spremenil pomen.

Če se besedam spreminja pomen, potem je zelo težko zapisati tekst, ki bo pomensko enak čez nekaj tisoč let.
Različnim besedam se pomen s časom različno spreminja. Tistim besedam, ki so vezane na lahko predstavljive naravne pojave: dan, ogenj, korak in podobnim, se pomen s časom skoraj ne spreminja.
Če hočem torej parno lokomotivo opisati v stilu Svetega pisma, se moram omejiti le na besede, ki se jim pomen s časom ne spreminja, uporabiti besede, ki jih razume veliko ljudi ter opisati le najpomembnejšo lastnost.

Ali misliš, da kaj takega lahko uspe tudi nama? Predlagam, da poizkusiva.

Opis delovanja parne lokomotive po teh načelih bi bil takle:

Ognjena moč je omogočala potovanje množici ljudi s takšno hitrostjo, ki je človeški korak ne zmore.

Primer bi se dalo tudi bolje povedati, res pa je, da sva uporabila izraze: ogenj, moč, potovanje, človek, hitrost in korak. Ti izrazi so poznani v vseh jezikih in s časom se jim pomen skorajda ne spreminja. Razumljivi so. Pri opisu sva poudarila le bistvo: z lokomotivo (vlakom) je omogočeno hitro potovanje množici ljudi.

Ta miselni poizkus sva naredila zato, da se bova v Svetem pismu znala osredotočiti na bistvo vsakega zapisa in skušala pravilno doumeti vsebino vsakega sporočila.

Se nadaljuje