| Piše: Miran Zupančič
 Meditirati pomeni iti proti svoji sredini, odkrivati svojo pravo Naravo v sebi. Prva resnica o našem življenju je običajno tako preprosta, da jo še otrok razume. Njavečji problem filozofije in našega spoznanja je, zakaj nekaj sploh obstaja? Zakaj to nekaj ni preprosto nič, neobstoj? Če namreč sedaj ni nič, potem to pomeni da to nič ni nikdar obstojalo. Če je torej kdaj obstojalo to nič, potem bi tudi sedaj obstojalo to nič - neobstoječe. Obstoječe ali Bistvo -Bit je od nekdaj, ne - obstoječe ali nič ni nikdar obstojalo. Bistvo, Bit nima začetka.
V Biti obstaja življenje. Bit je razumevanje življenjske polnosti, šele z njo dobi vse svoj smisel, svoje lastno bistvo in svojo vrednost. V Biti obstaja torej večno bistvo, ki ga bom imenoval Bog-Stvarnik. Bog torej ni od nekdaj, nikdar ni nastal in nikdar ne more ne-obstajati, nenehno obstaja. Bog je nekdo, ki nikdar ni nastal in tako nikdar ne more prenehati obstojati. Če karkoli obstaja, potem je zagotovo, da Bog obstaja. Ti, jaz, oba prihajava iz ne-obstoja, prišla sva iz ne-obstoja, torej nisva večna. Ti, jaz se spreminjava. Vendar pa mora obstojati nekdo, ki se ne spreminja. Če bi se Stvarnik spremenil, bi od Bistva, Biti nastalo ne-bistvo, potem ne bi obstojalo ničesar.
Če se vprašamo od kod vesolje, je odgovor na naše vprašanje, ne vem. Prazaprav pa tega ne ve nihče od tukaj živečih ljudi. Znanost poskuša odgovoriti na ta vprašanja, kako je nastalo vesolje, svet, Sončni sistem. Če se v sebi vprašaš, kje je začetek in konec vesolja? Na čem stoji vesolje, na ne-obstoju ali nečem?
Če je Stvarnik absolutno Bistvo, potem on ni materialen. Lahko vesolje stoji na nečem nematerialnem, da. Vesolje obstaja na duhovnem, na Stvarnikovi Biti. Ne moreš priti do Boga tako, da greš na konec vesolja in tam najdeš Boga. Ne. Bog je v vsakem delcu Bistva, materije in našega telesa. Ni, da Ga ni. Je v vsem. Bistvo je velika enigma, prav tako vesolje. vedno več vprašanj se nam poraja. Kdo je človek? Od kod prihajamo , kje smo nastali, mi konkretni ljudje?
Povsem jasno je, da življenje ni nastalo po nekem naključju, kajti naključje ne obstaja. Ko bi naključje obstajalo, potem ne bi bilo nikakršne zakonitosti. Ne bi bilo nikakršnih možnosti znanosti. Ko bi nekaj nastajalo naključno, potem bi bilo vse mogoče in nič ne bi bilo mogoče. In od kod smo mi? Neverjetno je spoznanje, da na tem našem planetu ne moreš nikogar vprašati od kod sem prišel na zemljo, zakaj moram ali smem tukaj živeti.
Od kar obstoja človeštvo se je vedno verjelo, da obstaja Izvir iz katerega smo prišli. Ta Izvir je Bog, Duh. Zato človel zaustavi se za trenutek. Poskušaj danes meditirati o Njem, poskusi mu reči vsaj eno samo besedo:"Ti si tu, o Bog, razkrij mi Svoje skrivnosti, o Bog!"
To je prava meditacija na Boga. V nasprotnem lahko meditiramo tudi na pomarančo, limono, vdih-izdih, na bitje svojega srca, na kar koli in na kakršen koli način. Vendar, potem to nima nobene prave zveze z MEDITACIJO, ampak je to potem samo ujetost v tehnike in izguba dragocenega časa.
USMERITI MORAMO SVOJO POZORNOST V VEČNOST.
Čas se nam vsem hitro izteka. Ne moremo ga fizično zaustaviti. Vendar pa nam ni potrebno da smo v v vsem sužnji časa. res je, da nas čas lahko povozi, toda velja tudi obratno. Naše dobro delo, ki ga nekomu namenimo ostane večno. Ljubezen, ki jo posvečamo nekomu premaga čas. Čas, pravi pregovor, razprši vsako človeško delo. Toda obstajajo tudi mnoga velika dela, ki so nadčasovna, ki so preživela njihove avtorje in preživela vsa obdobja.
Dela svetovne književnosti in umetnosti so dokaz za to. V kolikor dajemo svoje življenje iz ljubezni za humano delo s tem delovanjem iztopimo iz kletke časa in vstopimo v večnost. Potrebno se nam je vsak dan spominjati velikih misli, velikih duhov, da si se s tem obvladale male nepomembne misli, ki nas vedno motijo. Potrebno nam je, da vsak dan v sebi prebudimo velika občutenja, da bi lahko tako premagali nižja občutenja samopotrjevanja, sovraštva, zavisti, sebičnosti, maščevalnosti, ljubosumlja in obrekovanja. Vsak dan smo lahko večni. V vsakem trenutku lahko premagamo čas in malenkosti, ki nam jemljejo prepotrebno energijo. Vsak trenutek lahko premagamo smrt.
Odločilnega pomena pa je na kaj usmerjamo svojo življenjsko pozornost in kaj delamo. Šteje vsaka sekunda! Če je naše življenje usmerjeno samo na materializem, smo zgrešili vse in sčasoma izgineš s te zemlje. Če pa zbiramo duhovno blago, k ga ne more uničiti nihče in ničesar, takrat bomo premagali čas in postali bomo večni. Takrat vse stvari dobijo za človeka, ki ga je resnično razsvetlil Duh, čisto nov pomen, ker se spozna njihovo notrajnost; prvotno je Stvarnik mislil na bistvo na"idejo". Takrat nam narava več ne more stati na poti in nas zadrževati, kajti "vse nas opozarja na Boga".
Naša sedanja žalost in samozatajevanje lahko postaneta naša radost, in naša ljubezen. Dovolj je, da se samo obrnemo stran od svoje žalosti, pa je že vse drugače. Naša večnost je v nas samih. Mi sami lahko zadamo smrt lastni smrti. Mi smo bili rojeni za nemsrtnost.
Upanje je vedno tam kjer ga ni. Ko nas tesnoba izmuči in nas zlomi, ko izgubimo še zadnji del svojega imetja, tedaj se v nas rodi novo božanstvo, večno upanje in na horizontih našega življenja se v nas rodi sonce nesmrtnega življenja.
Naše življenje je hoja, ki je omejena z omejenimi koraki večnosti. Čudno je življenje, kot mi sami. Naše življenje se nenehno spreminja. Tudi tedaj ko mislimo da se ne, spreminjamo se mi sami. Vsako minuto smo drugačni, naši organi se spreminjajo, prihajajo nova spoznanja, nova doživetja, nove reakcije.
SPREMEMBA od nas zahteva napore, da se ji predamo. Sprememba je klic, ki nas vleče ven iz ustaljenega načina življenja in nas vleče v nekaj novega. Dočim duh hrepeni po novih dokodkih, pa je naše telo zakrčeno in želi za vsako ceno ohraniti status quo. Vendar, ne hoteti se spremeniti, pomeni ostati konzervativen, hoteti zaustaviti čas, zaustaviti razvoj.
Potem pa sledijo v našem življenju TRENUTKI v katerih se ne more ostati in obnašati po starem. Nekateri dogodki nas vržejo ven iz lastne orbite in nas odnesejo proti naši volji v nekaj povsem drugega. To je lahko: bolezen, mogoče smrt nam drage osebe, bankrot v poslu, neko razočaranje ali radost, poroka, rojstvo otroka,. Spremembe običajno prinesejo nove posledice. Če ostanemo na starem, ne bomo prišli do novih rezultatov razvoja. Ostali bomo notranje prazni, brez plodov, ki bi jih puščali za seboj. Pogosto se nam lahko dogaja, da sami ne vidimo te naše plodove, ampak šele tedaj, ko dovolimo spremembi v našem življenju. Takrat pa ustavrjamo čudežne rezultate.
Vsaka nova situacija od nas zahteva da gremo naprej. Tako nas božanska volja kliče , da gremo v nekaj novega. Zato moramo vedeti kako uskladiti odpor in se predati tej vsevolji. Odpor, ko vidimo zlo v katerega nas želi zapeljati to nekaj novega. Predanost, ko vidimo da je Bog na delu.
Kam gremo?
Anekdota pripoveduje, kako je v neki vasi mladenič srečal starca, ki ga je vprašal: "Mladenč kam greš?" Mladenič mu odgovori:"Grem v sosednjo vas starec". Starec ga ponovno vpraša:"Mladenič, kam greš?" Mladenič je mislil, da starec ni dobro slišal njegovega odgovora, ko mum je povedal da gre v sosednjo vas. Nakar starec pride bližje k mladeniču in ga še bolj sugestivno vpraša:"Mladenič, kam ti resnično greš?" Mladenič se zmede, odide od starca. Toda med potjo do sosednje vasi se je non-stop spraševal:"Saj res, kam jaz prazaprav grem?"
Nezaustavljivo nam vsem gredo dnevi in minevajo noči. Kam to gredo dnevi in kam noči? Tako se na rokah časa mi vsi približujemo končni neznanki, smrti. To je naša zadnja postaja življenja na planetu Zemlja. Pride, vidimo in nato tema. V to temo moramo vstopiti. Nihče se ne izgoniti vstopa v neznanko, v smrt. Je smrt konec ali začetek?
Na tej točki se prazaprav prične naša prava notranje MEDITACIJA.
Jezus Kristus, Bog, ki je postal človek, nam bo povedal pravo resnico o smrti. On nam sporoča, da je smrt, prazaprav odhod k Očetu kjer je naš pravi duhovni dom in kjer imamo večno življenje. On nam istočasno tudi daje na znanje, da lahko ta cilj k Očetu zgrešimo, da obstaja prav tako večni propad, a to pomeni odsotnost Stvarnika in Njegove Svetlobe, a navzočnost trpljenja in teme.
Kam bomo šli po tem življenju je vse odvisno od tega življenja kako ga živimo. Vest je ta večni kontrolor in sodnik v nas samih, ki nam sporoča kam smo usmerjeni. Proti TEMI ali, Čistilnici ali Nebesom. Kdor v sebi posluša božanski glas, gre zagotovo proti svetlobi in življenje se mu spremeni, a se mu ga ne odvzema.
Z umiranjem vsi odhajamo s tega sveta. Toda živimo dalje.Smrt se dogaja vsakemu. Umiramo vsi enako. Vendar pa se bomo razlikovali v smrti sami. Mogoče dobri ljudje včasih umirajo težko, mučno, v velikih telesnih in drugih mukah, vendar pa oni po smrti živijo v miru, radostni, v luči, v polnini življenja. Včasih hudoben človek umira mirno, v najboljšem ambientu, vendar s tem še ne gre v prehod v življenje, ampak v smrt, v muke in tesnobe.
Kristus je premagal smrt. Kdor koli veruje v Njega, vstopa v večno življenje. Junaki, mučeniki, Sokrat na primer, so premagali umiranje. Vsi tisti, ki se niso ustrašili smrti, ki so raje sprejeli zemljsko smrt kot pa da izgubijo večno življenje, so premagali umiranje. Toda, Kristus je premagal tisto drugo večno smrt in s tem vsem nam omogočil da vstopimo v večno življenje. Buddha je premagal odnos do trpljenja in umiranja, vendar pa ni premagal smrt. Religije tega sveta prav tako, dajo človeku moč prenesti smrt ali ne tudi premagati smrt.
Miran Zupancici: duhovni učitelj, jasnovidec in zdravilec.
http//www.ezoterika.s5.com |
NE ZAMUDITE
Meditiram!
Prispeval/a: čangula dne četrtek, 23. februar 2006 @ 18:22 CET
Meditiram!
Prispeval/a: eva.n dne petek, 24. februar 2006 @ 04:50 CET
Pišeš: ... Poskušaj danes meditirati....: "Ti si tu, o Bog, razkrij mi svoje skrivnosti, o Bog."
Lepo se mi to zdi in verjamem, da pride taka prošnja iz srca polnega ljubezni, hvaležnosti in hrepenenja po Bogu.
Vznemirja pa me, ker me zelo spominja na željo in potem dejanje svetopisemskih Adama in Eve - jesti z drevesa spoznanja dobrega in hudega. Bog jima je prepovedal, ker da bi s tem spoznanjem bila kot On. In potem ju je kaznoval.
V koliko je želja po spoznanju božje skrivnosti drugačna?
Torej, ali je sploh dopustna?
No, še malo, pa bo nov dan. Pa še petek je. Končno!!!
Veliko... vsega dobrega!
Eva
Meditiram!
Prispeval/a: sonceživljenja dne petek, 24. februar 2006 @ 09:07 CET
In ali resnično razumem »simbol šestila«, ki govori, da izvira vse iz enega središča, iz večne enosti, obod pa se ravna po energiji središča, vse zunanje je nestalno, notranje pa edino stalno in večno.
Vsem srečno
Darinka
Meditiram!
Prispeval/a: Tatjana Malec dne petek, 24. februar 2006 @ 10:18 CET
Z največjim priznanjem ti izrekam besedo prijatelj prav v zvezi s tvojo pozitivno meditacijo, pozitivnim usmerjanjem misli tudi name. Povem ti zakaj.
Spominjaš se, ko si mi rekel, da vidiš nevaren trenutek. To je bil tisti dogodek takoj za tem, ko se je Marjan pravočasno umaknil, da ni padlo na nas in na avtomobil votlo težko drevo, ki je pod seboj zmečkalo štiri avtomobile, h sreči brez človeških žrtev. Prav vsak dan na tem mestu parkiramo avtomobil in se nahajamo tako ali drugače na tem mestu. Le tisti nesrečni dan je bilo to drugače.
Tvoja pozitivna meditacija se ni razširila samo na tisti trenutek, temveč deluje še naprej. Tudi to noč se je odluščila velikanska
plast težke fasade z nasprotne hiše in padla prav na mesto, kjer parkiramo vsaki dan avtomobil, vendar sinoči ni bil parkiran na tistem mestu. Prišli smo pozno ponoči domov in lahko bi nas dogodek prizadel prav v času prihoda domov in bi se lahko dogodilo, da bi težka velika plast fasade padla na naju.
V bližini izolske cerkve imajo hišo starši od moje snahe. Z zvonika izolske cerkve je pred kratkimi padla velikanska gmota ometa in pod seboj zelo poškodovala avtomobil tasta mojega sina. Na srečo, ni bil nihče od članov družine na tistem mestu, da ni bilo človeških žrtev. Na tem mestu bi lahko bil kdor koli od nas, ki tja pogosto zahajamo.
Rekel si mi, da s svojo meditacijo pozitivno deluješ in odganjaš taka nesrečna naključja tudi od mene, ki sem te vprašala kaj vidiš naprej. Videl si in na srečo preprečil! Hvala ti prijatelj!
Nerazložljivo je razložljivo z naključji, ki jih ni mogoče razložiti.
Lep pozdrav in naj se ti dobro z dobrim vrača
Tatjana
Meditiram!
Prispeval/a: Miran Zupančič dne petek, 24. februar 2006 @ 12:08 CET
Želja po spoznanju božanske skrivnosti se lahko pojavi samo pri človeku, ki se zaveda lastne omejenosti, ki pride v nekem trenutku do te točke ko izčrpa vsa zemeljska znanja. Na tej točki nastopi kriza, trenutek brezizhodnosti. Stvari se nam začnejo ponavljati in pričnemo se vrteti v "začaranem" krogu. Ugotovimo, da ni izhoda, ni nobenega recepta, ni nobenega šolanja, ki bi nas resnično peljalo naprej v nova spoznanja. In v takem stanju zavesti pride iz našega srca in uma resnična prošnja po razodevanju božanske skrivnosti. Ni bojazni, da ne bi bila prošnja oz. hrepenenje napačna, kajti nemogoče je da bi lačen človek namesto kruha prosil za kamen. Boga, ki je živa ljubezen lahko zaprosimo prav za vse, a Njegova je volja kako nam bo odgovoril in kaj bomo dobili.
lep pozdrav in vse dobro,
Miran
Meditiram!
Prispeval/a: Ljuba dne petek, 24. februar 2006 @ 12:12 CET
Lepo pozdravljen, Miran,
mene pa zanima, na kakšen način prihajaš do jasnovidnih spoznanj oz. podatkov?
Ali imaš jasnovidne vizije? Morda slišiš v svoji glavi glas? Ali pa morda dojemaš prihodnje dogodke z intuicijo oziroma z zelo močnimi občutki? Morda pa prihajaš do informacij s kombinacijo dveh ali treh načinov zaznavanja ( vidnega, slušnega, emotivnega)?
Spomnim se svojega lastnega tovrstnega izkustva - neki večer sem pozabila naravnati radio-budilko na običajni čas vstajanja, pa sem zjutraj točno ob tem času zaslišala v glavi nekoliko grob, a zelo močan moški glas:"Vstani!"
Glas je bil tako intenziven, da me je dobesedno vrglo iz postelje. Pa ni bil glas mojega moža (takrat sem bila že srečno ločena) niti mojih dveh sinov, ki imata bolj baritonska glasova - ta glas v moji glavi je bil najglobji bas, kar si jih moreš zamisliti. Še operni pevec Ladko Korošec ni imel tako globokega!
Ali pa tisti dogodek, ko sem zgolj z intuicijo ugotovila, da mi bo od alkohola zastrupljeni želodec najbolje in najhitreje pozdravilo zelje, dušeno v zelo malo vode!
Miran, vesela bom, če mi boš odgovoril!
Lep dan in vse najboljše ti želim
Ljuba
Meditiram!
Prispeval/a: Miran Zupančič dne petek, 24. februar 2006 @ 12:36 CET
Osebno mi največ daje molitev in to prav Očenaš, ki odpira vseh 7 duhovnih centrov. Vse te zaznave pa dobivam potom INTUICIJE, včasih vizija-slika katera dolgo ostane in se ne izbriše, včasih glas. Tvoja izkušnja Boga je bila potom Njegovega GLASU absolutno od Jezusa Kristusa. Kadar nam On govori, je to vedno prav ta globok bariton-avtoritativni a blag moški GLAS. Ja"VSTANI" je bil Njegov glas. Si povezana z Njim in imaš nalogo širiti Njegovo volja ter načrt. Zato pa tudi toliko pišeš in premišljuješ o bistvenih stvareh. Če želiš ti na e-mail pošljem molitev, ki jo sam molim in katera mi prinaša toliko vsega. Tebe se je poklicalo s GLASOM, bila si izbrana in to je velika milost za tebe od Njega.
Lep pozdrav in vse dobro,
Miran
Meditiram!
Prispeval/a: Miran Zupančič dne petek, 24. februar 2006 @ 13:01 CET
Lepo da si za vse nas tukaj na Pozitivkah opisala tvoje izkušnje, ki so nam še kako dragocene, da se vsi skupaj za hip malce ustavimo in premislimo o teh tvojih dogodkih, ki nam povsem jasno dajejo vedeti, da obstojajo velike sile okoli nas, katerih se večino svojega življenja premnogi niti ne zavedajo. Ja, preveč naključij je bilo, da bi to še lahko bila naključja.
Si pod božanskim blagoslovom, ki te nenehno spremlja. Tvoja Angel varuh je vedno s teboj in Marjanom. Pa ne samo angel, tudi angeli nadgangeli, svetniki-svetnice-realizirani mojstri, a še posebaj te spremlja pater Pi od katerega imaš blagoslov po tvoji pokojni mami. Bog skrbi za tebe. Ti si že šla v preteklosti skozi dolino smrti ko si čudežno preživela smrtno stanje bolezni, ko se je anestezist zmotil pri dajanju substance. Tudi vsa tvoja preteklost od otroštva pa nadalje priča o tvojem nenavadnem življenju polno preobratov, pasti, trpljenja(oče), sreče kot nesreče na tvoji poti. Nato velik preobrat in sledi velik opus člankov, ravnokar izdana zbirka pesmi, sončna osebnost leta... Vse to pa ni ravno povprečno življenje povprečnega človeka tu na zemlji, daleč od tega. Da bi človek lahko toliko spoznal in oddal v svojem življenju mora vse to od nekod dobivat. Imaš moč zavedanja Prisotnosti in Previdnosti. Dobila si mnoge Darove. Imaš vero in si v Svetlobi.
lep pozdrav in vse dobro,
Miran.
Meditiram!
Prispeval/a: Ljuba dne petek, 24. februar 2006 @ 15:26 CET
Miran, prisrčna ti hvala za odgovor! Si me pa osupnil - namreč s podatkom, da sem na ta način (preko božjega glasu) povezana z Bogom! O tem nisem nikoli premišljevala. Namreč, ne hodim v cerkev, svoje dni sem se celo imela za zagrizeno ateistko, čeprav sem po drugi strani vedno verjela v nekaj Večjega, Višjega, a tega nikoli nisem imenovala Jezus Kristus, ampak Glas intuicije. A saj verjetno je to eno in isto!?
Vsaj za naključja pravijo, da so neke vrste povezava Boga s človekom na čisto individualni ravni. Z naključjem naj bi Bog govoril čisto določenemu človeku zelo osebno, le njemu razumljivo, tako kot je ta človek pač sposoben to božje sporočilo razumeti. In morda je tudi meni Bog govoril skozi najrazličnejša naključja, kajti vedel je, da "ne verjamem vanj". In morda sta obe moji knjigi nastali ravno zaradi naključij, katerih pa se zavedam šele zdaj, ko se oziram nazaj v preteklost.
Naključje dostikrat je znak,
je odgovor na vprašanje,
kam svoj usmeriti korak,
kako rešiti težko stanje.
Slučaj le psevdonim je, ki Bog ga uporabi
v primeru, ko se hoče izogniti
preočitnosti posegov, ki za nas jih rabi.
Prva knjiga "Verzi za tkanje vezi med ljudmi" je preprosto nastala zato, ker so mi ljudje nenehno "težili", naj jim napišem kakšne verze (čestitke, posvetila, ljubezenska pisma, avtosugestivna gesla...), pa mi je bilo tega enkrat dovolj, in sem zbrala ves tisti "špeh" in ga s pomočjo založbe Oziris objavila v knjigi. Zdaj bi vsakomur pač lahko rekla - "Poišči si kaj primernega v tej knjigi, meni pa daj mir!"...a nisem. Še kar naprej pišem te čestitke, tako da bo četrta izdaja (če bo) imela že preko 400 strani!
Druga knjiga "Modrosti zbrane iz verzov stkane" je pa tudi nastala povsem slučajno, oziroma kot posledica namena, da bi nekaj (okoli 300) modrih misli vključila v drugi ponatis prve knjige "Verzi za tkanje..."), toda preden je do tega prišlo, je kar naenkrat nastalo ( še sama ne vem, kako in kdaj) kar preko 3.700 modrih misli, ki jih je bilo enostavno preveč za dodatek k prvi knjigi - in je nastala druga knjiga ("Modrosti zbrane...), ki pa se bo z novim ponatisom (če bo) še bolj odebelila, kajti novih modrih misli se je od prve izdaje te knjige (poleti 2004) nabralo že okoli 350.
Morda me je pri tem res vodil Jezus Kristus - kaj jaz vem. Vem samo, da mi nikoli v življenju ni prihajalo na misel, izdati kakršnegakoli avtorskega dela, kaj šele tako obsežnih bukel z rimanimi vsebinami. A posebno drugo knjigo (Modrosti...) sem pisala z nenavadno lahkoto, kot bi mi misli nekdo ves čas prišepetaval oziroma narekoval.
No, v prvi knjigi "Verzi za tkanje..." sta objavljeni tudi dve molitvi - ena je čisto moja (originalna), druga pa je predelana molitev sv. Frančiška. Predelala pa sem jo zato, ker se rimane, ritmične vsebine, ki imajo svojo melodiko, veliko hitreje in trajneje vsidrajo v možgane in se pravočasno oglašajo takrat, ko jih potrebuješ, kot pa kakšno zapleteno in dolgovezno besedilo v prozi.
Naj ti predstavim to predelano molitev:
Modrost, naj bom orodje Tvojega miru!
Moč naj bom, ki plahe osvobodi strahu!
Kjer sovraštvo je, ljubezen naj prinašam,
kjer obup je, v srca upanje naj vnašam!
Kjer krivica je, naj nosim odpuščanje,
kjer je v srcu dvom, naj sejem verovanje!
Kjer je tema, naj bom topli vir svetlobe,
kjer je žalost, naj iz src spodim tegobe!
Seveda bi bila zelo zadovoljna, če bi mi predstavil oz. poslal (po e-pošti) svojo molitev, zato te prosim, da pregovoriš Igorja iz uredništva Pozitivk, naj ti izda moj e-naslov. Naj kar prebere tale komentar, pa ti bo verjel, da sem ti res dala dovoljenje za to. Se že veselim!
Imej se nadvse lepo
Ljuba
Ljuba Žerovc
http://www.modrostizbrane.com
Meditiram!
Prispeval/a: eva.n dne petek, 24. februar 2006 @ 15:36 CET
Ljubim življenje, tu, na Zemlji; sprejemam ga kot največji dar in čast, kot izraz božje ljubezni, ko se smemo učiti in rasti, pa makar s padci in bolečino.
In vedno bolj hrepenim po tesnem stiku z Njim. In kako nam je dostopen, če le hočemo!
Še enkrat, Miran, ti hvala za pomoč.
Eva
Meditiram!
Prispeval/a: Miran Zupančič dne petek, 24. februar 2006 @ 16:48 CET
Igor, pošlji mi e-mail od ljube.
Ljudje pravijo: "Intuicija je občutek, ki se pojavi nenadoma; je spontana misel, pogosto preroška, ki pride od zunaj." Toda ta razlaga ni točna. INTUICIJA je, v pravem pomenu, vsakodnevni stik z Bogom, je nenehno življenje v Kristusu, lahko rečemo tudi, da je uglasitev življenjskega duha z medplanetarnim svetom tako, da naše telo in zavest sprejemata vibracije s tega sveta v skladu z njuno pripravljenostjo in natranjo naravnanostjo. To je intuicija.
Ljuba, ni treba hoditi v cerkev ali biti teistka, kajti če bi to delala te Bog verjetno ne bi klical, le zakaj bi te? Intervencija Kristusa je predvsem namenjena takim kot si ti (moja zgodba preteklosti je prav taka kot tvoja), da se te spreobrne na način, ki je tvoji naravi najbližji. Vsak drug način niti ne bi deloval pri tebi. To Kristus bolje ve od nas. Kristus ni prišel zaradi tistih, ki že vedo, da je tu, ne, ampak zavoljo takih, ki Ga še niso srečali. Glas ali Beseda je enako Bog. Kadar nastopi Glas, je to znak Njega, to ti nikakršni vodniki ne morejo sporočati,namreč potom Glasu. Lahko ti telepatsko, nikdar pa NE preko Glasu.
V predelavi molitve sv. Franja Asisškega pa si bila v direktni povezavi s Sv. Franjom, je bil s teboj ko si to pisala. Imaš eminetno družbo okoli sebe. Da si napisala, tak velik opus modrosti, je bil razlog, temeljni razlag. V tebi je bil strahovit božanski pritisk, ki te je gnal v pisano besedo, v kateri si tudi obdarovana z obilnim Darom od zgoraj. Morala si vse to dati ven na papir, drugače bi te "razneslo". Sedaj pa je čas za urejanje nekih zemeljskih težav, ki so se nakopičila v preteklosti. Leta 2007 v januarju srečaš moško osebo tvojih let, to bo pozitivna prelomnica, ki lahko "rodi" povsem nove relacije. Naj se ti v prihodnje vžge srce, manj naj deluje intelekt. Naj te blagoslovi On, ki je in bo:
Lep pozdrav in vse dobro,
Miran
Meditiram!
Prispeval/a: Tatjana Malec dne petek, 24. februar 2006 @ 16:52 CET
kako lepo in ohrabljujoče si mi odgovoril. Jaz še pomislila nisem, da imam čudodelni plašč od Patra Pia doma, ki me varuje. Mislim, da si ti tudi povezan s Patrom Pijem in da vsi ti darovi, ki mi jih prinaša življenje dejansko niso naključja.
Včeraj sem imela hudo preizkušnjo v Novi Gorici. Preberi si komentar k prispevku V spomin na najmlajšega mučenika... na Pozitivkah. Nato me je čakala past doma s cementno ploščo fasade. Vse sem premagala!
Lep prijateljski pozdrav
Tatjana
Meditiram!
Prispeval/a: Miran Zupančič dne petek, 24. februar 2006 @ 17:31 CET
Ta čudodelni blagoslovljeni plašč od patra Pija te rešuje in skozi ta plašč je delovala tvoja pokojna mati, ki tudi tale trenutek moli za tebe. Ona je tvoj angel varuh. Nosi to blagoslovljeno tkanino, ki jo je blagoslovil pater Pi, največji videc 20.stoletja, sedaj vedno s seboj, da jo imaš pri sebi ob telesu. Napad je bil od strani moškega v poznih letih in v ozadju celotne skupine. Opozicija je premočna, odstopi od vsakršnega nadaljevanja v to smer. Še ni konec. So te ti ljudje prekleli, ampak nič ne morejo, si dreznila v osje gnezdo.
Vse poti za nekaj časa odpovej. Ko boš čutila mir v sebi, potem pa potuj.
lep pozdrav in vse dobro,
Miran.
Meditiram!
Prispeval/a: Ljuba dne petek, 24. februar 2006 @ 19:39 CET
Miran, kar strmim nad tvojimi jasnovidnimi sposobnostmi!
Takšen dar je podeljen le redkim, zato še toliko bolj cenim tvoje besede. Kar nekako pomiril si me, kajti do zdaj sem večkrat razmišljala, čemu mi je sploh bilo treba vse te pisarije, saj imam s knjigama (vsaj kar se prodaje tiče) več problemov kot pa zadovoljstva. Po drugi strani pa - kot praviš - bi me zares razneslo, ali pa bi postala silno nevrotična in zamorjena težakinja, ter morda pretirano obtežena z občutkom krivde, nezadovoljstva, gneva, nezadoščenosti...skratka - počutila bi se kot en nekoristni parazitski privesek matere Zemlje.
Miran, eno vprašanje me globoko teži, na katerega iščem odgovor že kakih 6 ali 7 let, pa ga ne najdem. Morda pa je "božji prst" pokazal nate kot na možni vir odgovorov, pa bom zato kar tvegala in ti povedala tole svojo čudno zgodbo z velikim vprašajem na koncu.
Torej - pred kakimi 6 ali 7 leti sem se v Poreču udeležila skupinske regresije, ki jo je vodila duhovna učiteljica Gordana Kudrikova. Ne vem, zakaj sem se je udeležila, a v tistem času sem imela nekaj problemov sama s sabo in z okoljem, pa sem sklenila pokukati malo v kakšno od svojih prejšnjih življenj in "ugotoviti", če ti problemi morda ne izvirajo od tam. V te hokuspokuse takrat sicer nisem prav pretirano verjela, a rekla sem si, da bi veljalo poskusiti, saj škoditi gotovo ne more.
Gospa Kudrikova nas je najprej uvedla s sugestivnimi besedami v popolno sproščenost telesa in duha, nato pa nam je rekla, naj vstopimo v dvigalo in pritisnemo poljubno številko nadstropja. Pri tem vstopanju v dvigalo sem imela nemajhne težave - dvigalo je nenehno spreminjalo obliko; enkrat je bilo tako kot je v Kliničnem centru, drugič podobno tistemu iz sosednje stolpnice, pa spet tako kot v domu starostnikov... Ko mi je končno kao uspelo pritisniti na gumb in so se vrata dvigala čez čas odprla, pa je pred mano zijala ena sama čista, gosta in gola tema. Nekateri okrog mene so vzdihovali, jokali, kričali, stokali..., meni pa se ni dogajalo popolnoma nič - tema, tema vsepovsod le tema...Bila sem globoko razočarana in sem komaj čakala, da bi bilo "seanse" konec. Jezila sem se sama nase, kako neumna da sem, ker nasedam tem hokuspokusom, tisti jecavci in stokavci in jokavci okrog mene pa tako ali tako da samo igrajo...le koga šopajo...in take stvari?
Toda, ko nas je napotila nazaj v dvigalo, se je na poti nazaj zgodilo nekaj čudnega. Gospa Kudrikova je že pričela šteti do 10, ter nas tako s počasnim štetjem uvajala v postopno "prebujanje", kar se je pred mojimi duhovnimi očmi prizorišče nenadoma žarko razsvetlilo in v hipu sem se nekako znašla sredi veže Prešernove rojstne hiše . Vrata dnevne sobe ("hiše") so bila široko odprta, tako da sem neposredno lahko zrla v Bohkov kotek nad mizo. Nikjer ni bilo nikogar, okrog mene pa mrtvaška tišina. Prizorišče se je znova zatemnilo šele, ko je gospa Kudrikova končala s štetjem, ob čemer sem se zdrznila in se z zavestjo znova vrnila v prostor z ostalimi udeleženci regresije; - Prizor je trajal le nekaj sekund, a vtisnil se mi je globoko v zavest, kajti še zdaj, po tolikih letih, ga imam še vedno živo pred očmi.
Gospe Kudrikove nisem vprašala, kaj naj bi moja vizija pomenila, kajti okrog nje je bilo takoj po "seansi" vse polno tistih stokavcev in jokavcev, ki so drug čez drugega govorili in spraševali in pripovedovali, zato sem se pač raje umaknila.
Vendar pa mi to vprašanje ne da miru! - Mi morda ti znaš odgovoriti nanj? Vsako najmanjše pojasnilo bi mi močno olajšalo dušo!
Pa hvala ti Miran za tvojo "prerokbo"! Saj ne, da bi mi oboževalcev primanjkovalo - a vsak od njih ima kakšno hudo "lepotno" napako (premlad, mamin sinko, pijanec, verižni kadilec, ženskar, poročen...), zato se ne morem ogreti za nobenega. Praviš v januarju 2007! Bog te blagoslovi!
Lep in prijeten večer ti želim
Ljuba
Meditiram!
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sobota, 25. februar 2006 @ 17:44 CET
z obema rokama sem dreznila v osje gnezdo, polila nekaj bencina v panj in je gorelo. Danes sem dobila sporočilo, da sem panj lepo obdelala, da se vidi, da sem profesionalka v poslu. Krasno z upanjem, da bo v panju nekaj časa mir in prisrčne čestitke pa pozdrave.
Pater Pij je zaščitnik tudi pred panji in osjimi piki.
Miran kot vidiš, tisti plašč Patra Pija je čudodelen. Ne prepreči samo bolezni (Stanki sem ga nekaj časa posodila in je ozdravela), temveč odžene tudi zle duhove, hudobne starejše moške in opozicijo. Jo oslabi in pošlje angela, ki vse te stvari lepo uredi. Je Aladinova svetilka, ki razsveti vse in pokaže pravo smer.
To, da bo Ljuba morala čakati še do leta 2007, se mi zdi malce preveč. Jaz ji želim, da se ji uresničijo želje prej. Prosila sem Patra Pija, da ji pošlje blagoslov veliko prej. Bog naj jo usliši.
Lep pozdrav Miranu in Ljubi pa tudi drugim
Tatjana
Meditiram!
Prispeval/a: Ljuba dne sobota, 25. februar 2006 @ 20:14 CET
Oh Tatjana, preveč si prijazna s to svojo skrbjo zame!
Saj moja želja niti ni ne vem kako zelo goreča! V resnici mi ni jasno, ali sploh imam tovrstne želje po kakšnem ljubečem partnerju?!
To bo pokazal šele čas.
Kajti čisto zadovoljna sem tudi s stanjem, v kakršnem trenutno sem, ker nadvse ljubim svobodo in neodvisnost. Težko sem si ju priborila, pa želim zato vsaj nekaj časa uživati v tem blaženem stanju. Torej se prepuščam toku in dovoljujem, da se stvari zgodijo ob svojem času, če se sploh imajo namen zgoditi.
A če je Miran rekel januarja 2007, potem to drži kot pribito...he he..
Tvoj patron Pater Pij pa, vidim, ima dovolj dela že samo s tem, da tebe obvaruje vsega hudega, pa pusti ubožčka vendar malo počivati!
Meni čisto zadošča, če imam okoli sebe takšne prijatelje kot si ti, saj ste tudi neke vrste angeli, ki me čuvajo.
Pater Pij - bodi zahvaljen za vse prijatelje, ki me obkrožajo, čeprav nekateri le v duhu!
Tatjana in Miran - lep večer želim obema!
Ljuba
Meditiram!
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sobota, 25. februar 2006 @ 21:30 CET
tvoje pismo mi je kar pogrelo srce. Lepo je ko začutiš prijateljevo bližino. Zavedam se svoje pretirane skrbi za srečo in dobro počutje svojih prijateljev pa mi včasih kakšna beseda uide po divjem migetanju zvezd, ki me oblivajo in obsevajo z nebeškimi zlatim prahom, ko me moji svetniki, patri in angeli, med katere sodi tudi Miran, po ovinku časa tako potrapljajo po rami in mi pravijo, da kar tako naprej, saj mi skrbimo zate.
Ljuba samo hecam se. Vsaka dobra namera pomeni pozitivno energijo, ki nas okrepi. Malce preveč sproščeno smo pisali o tem januarju 2007 in sedaj se lahko zgodi, da si bo kdo ta datum usodno zasadil v srce in bo ..., kar bo! Na vsak način ti želim, da bi tvoj Kupido, izbral dve puščici, eno, ki prežene, drugo ki povzroča ljubezen, na konici prve svinec, druga od zlata se sveti. Izberi si tisto, ki ti je všeč.
Lahko noč in lep jutrišnji dan
Tatjana
Meditiram!
Prispeval/a: Miran Zupančič dne ponedeljek, 27. februar 2006 @ 12:51 CET
Tvoja izkušnja v regresiji ti je skozi tvoj Višji jaz razodela, da si v stiku s Prešernom, da on deluje skozi tebe, odtot tudi tak velik opus poezije. Bila si tudi na zemlji za časa njegovega življenja in imala stike z njim v tej hiši. Pri tebi se je na regresiji zgodila vizija, ki vedno traja le nekaj sekund, zgodila se je spontano, nenančrtovano. Po taki viziji se človek trajno spominja doživetega in videnega. V kolikor ni trajnega vtisa v naš spomin, potem to ni vizija, ampak se naš um izmišlja vsemogoče, da bi nam ugodil. To pa je lahko delovanje tudi zapeljivca.
Verjamem, da imaš vse mogoče moške simpatizerje, vendar pa kot sem dejal, pravi pride januarja, poln šarma in notranje lepote ter močna osebnost. Pravi gentelmen. Strasten, a močna duhovna osebnost, ki te bo obvladala. Kar pa se tiče daru jasnovidnosti pa prosim ne pretiravat, to ima vsakdo samo le vadit je treba.
lep pozdrav in vse dobro,
Miran
Meditiram!
Prispeval/a: Ljuba dne ponedeljek, 27. februar 2006 @ 14:38 CET
Miran, ko sem brala tvoj odgovor, sem se morala držati za srce, tako mi je razbijalo!
Končno so mi stvari postale jasnejše!
Če se ozrem nazaj na svoje življenje - po tem, kar si mi ti povedal - ugotavljam, da sem bila na nek način ves čas povezana s Prešernom. Do svojega 20. leta sem namreč stanovala v hiši tik ob Prešernovem gaju - okno, pod katerim sem spala, je gledalo točno na Prešernov grob, ki je bil oddaljen od njega le kakih 25 m ali še manj. Ta hiša je bila svojčas prebivališče takratnega grobarja Cegnarja, kajti Prešernov gaj je bil včasih pokopališče. Grobove so kasneje preselili na novo lokacijo na Planini, zemljišče pa nato uredili v Prešernov gaj. Tu so ostali le še grob neznanih borcev, grob pesnika Simona Jenka, in seveda Prešernov grob.
No, naj nadaljujem - veliko let sem bila nato zaposlena na osnovni šoli Franceta Prešerna. Kot učiteljica 2. razreda sem vsako leto za kulturni dan vodila otroke v Prešernovo rojstno hišo, ali pa šla zraven kot spremljevalka. Enkrat se mi je zgodil nekakšen deja vu - namreč, slučajno so bila odprta vrata, ki iz veže na vzhodni strani vodijo na dvorišče. Pokukala sem skoznje in zagledala dvorišče, ki sem ga velikokrat videla v sanjah. Ob tem me je spreletel nekakšen občutek, da sem se na tem dvorišču nekoč igrala kot otrok.
Tudi za slovenski kulturni praznik - Prešernov dan - sem morala večkrat pripraviti kakšno proslavo. Pripravljala sem jih na čisto svoj način - vse vezno besedilo in napovedi točk so bile namreč v verzih, ki sem jih pisala sama. Učiteljica slovenščine na višji stopnji mi je večkrat rekla, da pišem čisto v Prešernovem stilu. No, pa saj to se dobro opazi tudi v obeh mojih knjigah čestitk in modrosti.
A nekaj mi ni čisto jasno - če sem živela svoje dni v Prešernovi hiši kot njegov sodobnik, odkod potem moj dar za pesništvo? Sem se morda učila od njega, je bil on moj instruktor, vzornik, učitelj? Ali pa sem to z geni podedovala od kakšnega najinega skupnega daljnega sorodnika? V mojem ožjem sorodstvu namreč ni nobenih tovrstnih "umetnikov" če izvzamem očetovega brata - strica Karla Mauserja, ki je bil pisatelj (je že od leta 1977 pokojni). Jaz pa sem nagnjena bolj v pesniško smer, čeprav včasih tudi kaj "popisateljujem", vendar pa mi pisateljevanje ne "leži" preveč.
Odkod se je torej znašel ta pesniški dar?
Vidiš Miran - s tvojim odgovorom si odprl v meni cel kup novih vprašanj, na katera pa bom dobila odgovor verjetno šele po smrti!
Nikoli pa se ti ne bom mogla dovolj zahvaliti za to, da si mi odprl pogled na moja pretekla obzorja (iz prejšnjih življenj) - za to ti le skromno, tukaj na tem mestu, izrekam svojo večno hvaležnost!
Vse dobro - na vseh področjih tvojega življenja ti želim
Ljuba Žerovc
Meditiram!
Prispeval/a: Miran Zupančič dne ponedeljek, 27. februar 2006 @ 15:00 CET
Zakaj bi čakala na odgovor po smrti? Ga že imaš, Prešeren iz onostranstva, ki je tukaj okoli tebe, deluje skozi tebe. Si pač odličen kanal skozi katerega lahko deluje, saj imaš talent, ki je od Boga, Od kod pa misliš, da je dobil Prešeren talent poeta in vizionarja? Samo od najvišje Inteligence. Delo se nadaljuje skozi tebe, saj ima očitno Prešeren še kaj za sporočit svetu.
Zamisli si zvečer pred spanjem prazno hišo v kateri si sama, sediš na svojem stolu, ki je obrnjen proti vratom. Odštevaj si počasi od 50 pa do ena. Na ena pa anj se vrata hiše odprejo in v notranjost naj vstopi kdor ima namen vstopiti in priti v stik s teboj. Oglej si ga. Povprašaj to osebo za ime in se pogovarjaj z to osebo. Me prav zanima kakšne duše bodo prišle v tvojo hišo. Če nisi sigurna v pristnost osebe, ki se bo pojavila naredi test. Izreči na glas:"Jezus Kristus, aleluja!" Če bitje ostane notri, je vse vredu, če ob izgovorjenem imenu v trenutku"zbriše", je prevara iz onostranstva. Povabi v hišo vsaj dve bitji. Me zanima kaj boš videla. Vrata se bodo avtomatsko odprla, ti samo izreči:"Če je kdo zunaj in bi rad vstopil, naj vstopi. Bodi gostoljubna do obiskovalcev. Povej jim vse o sebi in jih zaprosi za sodelovanje in vso pomoč. Povprašaj jih po njihovih imenih.
lep pozdrav in vase dobro,
Miran.
Meditiram!
Prispeval/a: Ljuba dne ponedeljek, 27. februar 2006 @ 15:47 CET
Miran - pošlji mi prosim po e-mailu naslov tvojega prebivališča, da ti pošljem obe svoji knjigi. Sploh si mi pa obljubil tudi svojo molitev!
Igorja sem že prosila, naj ti posreduje moj e-mail! Pričakuj ga v kratkem!
Do takrat pa lep pozdrav!
Ljuba
Meditiram!
Prispeval/a: Miran Zupančič dne ponedeljek, 27. februar 2006 @ 16:43 CET
Miran.
Meditiram!
Prispeval/a: Miran Zupančič dne sreda, 1. marec 2006 @ 14:41 CET
lep pozdrav in vse dobro,
Miran
Meditiram!
Prispeval/a: nea dne sreda, 1. marec 2006 @ 19:18 CET
Meditiram!
Prispeval/a: Ljuba dne sreda, 1. marec 2006 @ 19:58 CET
Oh, malenkost, Miran, - knjigi svojim prijateljem prav rada podarjam! Do zdaj sem jih razdala že natanko 200 (obeh skupaj). Dajem jih iz čiste radosti, da lahko komu kaj podarim, a vedno se mi to nekako vrača nazaj, bodisi v obliki novih prijateljstev, prijetnih doživetij, povabil v vesele družbe (enkrat sem pa tudi na lotu zadela šestico he he he),...kar mi pomeni mnogo več kot denar.
Pa tudi za rojstne dneve nimam problemov, kaj naj komu podarim - obe knjig sta za rojstnodnevno darilo več kot idealni. A saj pravijo, da je treba večkrat (vsak dan) storiti kakšno dobro delo za svojo dušo, jaz pa jih lahko s knjigama naredim ogromno! No, mal se hecam oz. pretiravam!
Če imaš kakšnega vnučka osnovnošolca - od 8 do 11 let (upam, da te nisem postarala... he he he), ti pa lahko kar po elektronski pošti pošljem še svojo tretjo knjigo za otroke ZGODBICE PESMICE UGANKE (110 strani), za katero pa še iščem založnika, zato je še nimam v knjižni obliki. Sporoči mi! Tvoj e-mail že imam, mi ga je Igor prijazno posredoval, torej s pošiljanjem ne bo problema!
Nadvse ugoden večer ti želim in mirno noč
Ljuba Žerovc
Meditiram!
Prispeval/a: Ljuba dne sreda, 1. marec 2006 @ 20:24 CET
Dobrodošla na Pozitivkah, nea!
Z zanimanjem sem prebrala tvojo pripoved - čisto prav si storila, da si se ravnala po svojem srcu oziroma po svoji intuiciji.
Se je bilo pa malo težko prebiti skozi tvoje pisanje, kajti imela sem občutek, da si nekam preveč ihtavo hitela, ker je bilo v tebi vse prepolno tega, kar si nam hotela povedati, pa še bi lahko pripovedovala, pa zato pri tem nisi pazila na lepši jezik oz. smiselnost napisanega
Kar pogumno še kaj napiši - tule na Pozitivkah smo zelo razumevajoči do mladih in do novincev - pomagamo jim kolikor le moremo. Kakšni kritični (nesramni) komentatorji naj te pa ne spravijo iz tira, kajti v tolikšni množici dobrih "jajc" se vedno najde tudi kakšen "klopotec".
Le to bi te prosila, da, kadar boš spet kaj napisala, piši bolj pregledno, delaj odstavke, uporabljaj ločila - ta so zelo pomembna za večji poudarek povedanemu, pa da ločijo posamezne misli med seboj in jih tako naredijo razumljivejše.
Med odstavki tudi spusti sem ter tja kakšno vrstico, da se medtem odpočijejo oči, saj se sicer bralci zelo mučijo pri prebiranju besedila, ki je že tako ali tako napisano s predrobčkanimi črkami, kar tudi ni prav ugodno za zdravje našega vida.
A gotovo nam imaš povedati marsikaj pomembnega, zanimivega in koristnega, zato kar tipke pod prste in na delo!
Tudi tebi želim lep večer
Ljuba Žerovc
Meditiram!
Prispeval/a: Miran Zupančič dne četrtek, 2. marec 2006 @ 13:12 CET
Ti mi kar pošlji po e-mailu, hvala in lep pozdrav.
Miran
Meditiram!
Prispeval/a: Sasso dne nedelja, 5. marec 2006 @ 21:17 CET
prvo kot prvo, zivjo :) drgo kot drugo pa tole internet stran sedaj redno prebiram, in moram reci da je zelo zanimiva, ter da po koncu tvoje delavnice, je marsikaj dobilo nov smisu in nov zagon. upam da bo nase ponovno srecanje prav tako zanimivo kot je bilo prvo :).. ter pricakuj 17.4 ker bo to se zelo zanimiv dan.. zvedu iz zanesljivih virov :)
tvoj, mali veliki ucitelj, pa lepo se mej :) Saso, Nuska in Brane
Meditiram!
Prispeval/a: Sasso dne nedelja, 5. marec 2006 @ 21:55 CET
Miran, se opravicujem za te besede ki jih bom napisal..
Mores se zavedat da Miran ni nc posebnega, niti jz nisem. Vsi smo 0 in vsi smo vse. Vsi mamo jasnovidne sposobnosti in vsi imamo zdravilne sposobnosti, edina razlika med nami je, kolk smo do tega odprti in na kaki ravni delujemo. ko se govori o tem ali ti je dano ali ne, mislm.. hallo, sej smo vsi vendar isti, razlicne so samo okoliscine v katerih odrascamo, a moramo vedeti, da smo se za lete sami zavestno odlocili, ko smo si kot dusa izbirali svoje starse, svojo druzino, svoje okolje in si s tem tudi olajsali cilj oz. karmicne dolgove, izkusnje in znanja katera bomo rabili se dolgo po nasi smrti.. zanimiva beseda "dolgo", se bolj "vecno" a najbol zanimiva "bog". Bog sem jaz, bog si ti, telepat sem jaz, telepat si ti, zdravilec sem jaz, zdravilec si ti, a razlika bo nastala tam, kjer se bom jaz odlocil da to raziscem in si recem moc je v meni, sledim svojemu srcu in jaz to zmorem, medtem ko drugi (nedolocena oseba) pa rece wau obcudujem te.. ne ga obcudovat, sprejemi ga, in prerasi ga, ker kdo ve, kje je tvoj konci cilj in kje se bo tvoja pot koncala, kajti ta trenutek je res lahko on tvoj ucitelj, jutri bom lahko jaz, pojutrisnjem pa slika, katero boste zagledali na steni in si boste mislili.. mnogi me ne razumejo, vse kar hocm povedat je... imas dvoja osesa, imas dvoja usta, imas dvoje rok, dvoje nog, dvoja pluca, dvoja ledvica, 2 prekata srca, 2 nosnici, a samo ena usta. "Bog" k pride v kontakt s tabo, ti tut ne zacne govort neke poezije v dolgih verzih, ne nasprotno, pove ti par besed, prikaze ti eno sliko katera ti vec pove, kot 1000000 besed pa zakaj to govorim? ker ne obcudujem, ampak opazujem in se ucim, ker to je smisu zivljenja. Zivljenje samo je igra, jz sm vrgu 6 in jo igram, kaj pa vi? hehe rad vas mam pa lepo se mejte:) papa
Meditiram!
Prispeval/a: Miran Zupančič dne ponedeljek, 6. marec 2006 @ 10:37 CET
Sem vesel da so se stvari uredile in dobile po delavnici nov zagon. Veseli me, da si dobro in kot vidim si tudi duhovno v pospešenem tempu. Se strinjam s tem, kar si napisal Ljubi, da Miran ni nič posebnega in prav je da tako gledaš na mene. To je pravi način, ki je obenem tudi moj stil. Lepo si to povedal. Za drugi del delavnice te obvestim, kot tudi Braneta in Nušo, mislil da bo to konec aprila. Sasso, drugi del delavnice je še večja avantura kot prvi. Ne bo ti dolgčas, hehe. Pozdravi mi Nušo in Braneta. Te obvestim.
lepo pozdrav mojemu mlademu prijatelju,
Miran.
Meditiram!
Prispeval/a: fantek29 dne sreda, 5. april 2006 @ 08:43 CEST
Ko sem prebral tvoj prispevek, sem opazil tvoj problem, stisko, trenutek ko te ne razumejo, ti hočejo vsiliti nek drugačen pogled na življenje, ko te partner ne razume oz ti hoče vsiliti svoj stil življenja, svoje razmišljanje za kar pa ti verjetno nisi bila še pripravljena oz. potrebuješ nekaj boljšega, razumevajočega. Podobne stvari se dogajajo tudi z menoj in težave počasi odpravljam, tudi s pomočjo tvojih besed.
Podpiram tvojo odločitev, saj ti je duhovno srečanje, spremenilo življenje in naredi kot ti narekuje srce in se ne vdaj !!!
Meditiram!
Prispeval/a: Miran Zupančič dne sreda, 5. april 2006 @ 09:26 CEST
Tudi sam podpiram vajino novo usmeritev. Mlada sta in ravno to je pravi čas, da sta doživela dotik večnosti, tako se je dogajalo tudi meni v vajinih letih. Za vas mlade je to obdobje v katarege smo kot človeštvo sedaj vstopili zelo pomembno.
Na svet ste prišli, da bi si nabrali izkušnje, ki nam jih v življenju povzročijo zakoni dvojnosti. Tako se gradi naša zavest, tako se oblikuje mlada jaz- zavest. Izkušnje končno privedejo vaš jaz-osebnost do konca njegovih zmožnostih in ga pripeljejo do spoznanja, da obstaja drugačno, višje življenje, namreč življenje prebujene duše.
Zbiranje izkušenj v vsakdanjem življenju pomeni srečavati prijetne in neprijetne stvari življenja. Prijetne niso nobena težava in si jih vsak od srca privošči. Vendar pa neprijetne ravno tako pomemebne za razvoj. Da bi dosegli mladi svojo zrelost, vam je potrebno oboje. In to velja tudi za vse nas malo manj mlade, ki pa smo ostali po duši mladi. Če je le mogoče, brez odpora opazujte svoje vsakdanjo življenje in stremljenje. Naredite, kar morate narediti, pogosto tudi iz tega nagiba, da bi pomagali drugim, vendar pa se ne upirajte življenju.
Izbirajte zavestno. Nenazadnje si boste pridobili mesto v družbi in si zaslužili vaš kruh na način, ki vam bo odgovarjal, najbolje je tako, da vam bo ostalo dovolj prostora za sledenje svojemu duhovnemu stremljenju. Izkoristite te priložnosti, ki so vam podarjene. Živimo v izjemnem trenutku, ko se duhovna stran življenja vse bolj razodeva. Ne odklanjajte vsakodnevnega življenja, ampak nanj glejte kot na del učenja na vaši poti skozi čas in prostor, ki ga morate preživeti, da bi lahko naslednji korak v razvoju svoje duše - z uspehom naredili.
lep pozdrav in vse dobro,
Miran.