|
||||||
|
|||||||
Karmične pasti
Presežem svojo preteklost, preobrazim svojo prihodnost.
(iz naukov Vnebovzetih Mojstrov)
Z rojstvom v fizični svet duša pozabi vse, kar je doživela v preteklosti. Zastor
pozabe se spusti okoli nas z namenom, da ne bi bili obremenjeni z vsemi spomini
iz preteklih življenj (še posebej s slabimi stvarmi, ki smo jih storili, in
s travmami, ki smo jih doživeli) in da se lahko popolnoma osredotočimo na to,
kar doživljamo v tem življenju, v tem trenutku. Zastor pozabe se dvigne le,
ko se mora naša duša naučiti nekaj iz spomina na pretekla življenja in ko lahko
to obvladamo.
Ko se znajdemo obteženi s karmičnimi bremeni iz preteklosti, se pazimo naslednjih
karmičnih pasti:
1. verjetje v karmo kot neizogibno usodo,
2. težnja k izogibanju soočenja s svojo karmo,
3. občutek, da nam nekdo dela krivico in da mu moramo to vrniti,
4. težnja po obsojanju drugih,
5. prepričanje v neskončnost ponovnega rojevanja.
1. Karma ni usoda
Karkoli ste ali niste, to lahko spremenite. To je prav tako narava karme. Ker
karma ni usoda, je stanje izbire.
Karma nam lahko pomaga razumeti, kako smo se znašli v trenutnem položaju - okoliščinah
svojega življenja, dogodkih, ki se odvijajo okoli nas, z ljudmi, ki smo jih
pritegnili. Toda ne določa nam naših odzivov na te okoliščine, dogodke in ljudi.
To je povsem odvisno od nas samih in to je tisto, kar določa našo usodo. Z uporabo
svobodne volje smo ustvarili svojo karmo. Z uporabo svobodne volje jo lahko
tudi preobrazimo. Edine omejitve našega napredka so tiste, ki si jih postavimo
sami.
Če nam karma določa gotovo smrt, je možno, da si npr. pridobimo podaljšanje
življenja s spremembo v svojem srcu. Ko služimo življenju z vsem svojim srcem,
nam življenje to vrne. Nič ni dokončno, dokler sami ne naredimo dokončno; in
nič ni v naprej določeno kot naša usoda, dokler si sami ne določimo usode.
2. Hiteti nikamor
Najboljši (raz)rešitev neke stvari je iti skozi.
(Robert Frost)
Naslednja karmična past je težnja k izogibanju soočenja s svojo karmo. Življenje
za življenjem se morda vrtimo v istih nerešenih situacijah. Toda ker ne spoznamo,
da se v teh situacijah nahaja naša priložnost za osvoboditev od svojih bremen,
bežimo od njih v nasprotno smer, da se izognemo karmičnemu obračunu. Ali pa
se odzovemo na način, ko smo prvič ustvarili karmo - z jezo, nepotrpežljivostjo
ali kritiziranjem - kar samo povzroči, da smo še bolj ujeti v situacijo.
Ko začnemo gledati stvari iz vidika karme, spoznamo, da se bomo morali brez
sprejetja karmičnih lekcij, s katerimi se soočamo, znova in znova rojevati z
istimi osebami oziroma v iste okoliščine, dokler se ne odločimo objeti svoje
karmične lekcije in jih obdelati. Z begom samo oddaljujemo dan, ko se bomo morali
ustaviti, soočiti in zmagati.
Naravno je, da se želimo izogniti pritisku karmičnega obračuna. Takšna soočenja
nas pogosto prisilijo pogledati tiste dele sebe, ki jih ne želimo videti. Vendar
Bog namerno pripelje skupaj tiste, katerih karmični vzorci predramijo drug drugega.
Potrebni so določeni pritiski na naši poti, da nas spodbujajo k dosegu našega
cilja. Če nekdo v našem življenju iz nas izvabi naše najslabše stvari, se zahvalimo
Bogu za to, sicer morda ne bi bili nikoli sposobni videti svojih konic, ki jih
moramo obrusiti oziroma omehčati, da jih drugi ne bodo več čutili.
Spoznati moramo, da z izogibanjem svoje karmične lekcije ne pridemo nikamor,
pa če še tako hitimo.
Bolečina je naš neprecenljiv učitelj. Sporoča nam, da nekaj v našem življenju
ne poteka v redu. Naj gre za fizično ali duševno bolečino, bolečina nas vodi
k rasti.
Najskrajnejše izogibanje karmi je samomor. Vendar s samomorom nikoli ne ubežimo
temu, pred čemer bežimo. Kdor namenoma uniči svoje telo, se bo moral ponovno
soočiti z isto karmično dramo. In to zelo hitro, ker bo kmalu poslan nazaj v
utelešenje, da nadaljuje tam, kjer je prekinil. Rojen bo v situacijo, v kateri
bo znova soočen z isto lekcijo, kateri se je hotel umakniti.
Tisti, ki trpijo in so nagnjeni k samomoru, potrebujejo našo molitev in pomoč.
3. Občutek nepravičnosti
Ena največjih pasti, v kateri svojo karmo, ne le da je ne razrešujemo, temveč
jo morda le še bolj povečujemo, je, da se zapletemo z nekom v čustveno ping-pong-igro.
Če v nas odzvanja "Prizadel(a) me je! Ne more tako početi z mano! To mu
(ji) bom vrnil! …", moramo biti previdni, ker smo v nevarnosti, da se zapletemo
v mrežo - mrežo vzroka-in-posledice.
Res je, težko je odpustiti, ko smo soočeni z bolečino, izgubo, razočaranjem.
Ko doživimo nekaj tragičnega, se v nas pojavi težnja po obtoževanju sebe ali
drugih ter po negativnih čustvenih odzivih kot so žalost, depresija, jeza -
celo jeza na Boga. To seveda ne izniči naše bolečine, ne dvigne naše duše, temveč
stvar le še poslabša. V večini primerov nikoli zagotovo ne izvemo notranjih
vzvodov, ki so povzročili neko tragedijo, toda lahko se odločimo, da odpremo
svoje srce in poiščemo globoko sporočilo, ki je v vsem tem za nas.
4. Ni vse rezultat karme
Če obsojate ljudi, jih nimate čas ljubiti.
(Mati Tereza)
Če imamo sovražnike, jih blagoslovimo. Pošljimo jim svojo ljubezen in luč ter
molimo zanje. Vprašajmo se: "Kaj bi storil Jezus, če bi bil na mojem mestu?"
- ali kaj bi storil Buda, Krišna ali Mati Marija.
Če je nekdo zavisten na našo novo ljubezensko zvezo ali na naš napredek v službi,
nas bo morda poskušal spodnesti. Zato je zelo pomembno, da se na poti ljubezni
naučimo varovati svoje srce prav kot tudi, kako ga odpreti. Sicer lahko doživimo
boleče izkušnje.
Bog nas prav tako poskuša pripeljati v stik z bolečino drugih, da se dvignemo
na nov nivo razumevanja in sočutja.
Obstaja še drug razlog, zakaj nekatere duše trpijo oziroma nosijo bremena drugih
- prostovoljno se žrtvujejo za nekoga, ki jim je ljub, da mu pomagajo naučiti
se neke pomembne lekcije na svoji poti. Občasno nekateri svetniki z velikim
fizičnim trpljenjem uravnotežijo del svetovne karme (in ne svoje). Nosijo grehe
(tj. karmo) sveta, da omogočijo ljudem hitrejši napredek oziroma rast.
Zato ne bi smeli nikoli kritizirati ali obsojati nekoga, ki je v težkih razmerah.
Nikoli ne vemo ali je nekdo nedolžna žrtev, ali uravnoveša svojo preteklo karmo
ali pa je duša, ki se prostovoljno žrtvuje za pomoč drugim morda celo nam samim.
Zato ne moremo nikoli pokazati s prstom na nekoga. Ne moremo reči, da je nekdo,
ki je zdrav, svetnik, in da je nekdo, ki je bolan, grešnik. Ne moremo reči,
da imajo bogataši dobro karmo, reveži pa slabo. Naše videnje ni vedno z nivoja
duše.
5. Dvig duše
Zadnja past je prepričanje v neskončnost ponovnega rojevanja, kot je to pogosto
pri vzhodnih religijah.
Resnica je, da ima reinkarnacija svoj namen - in to je dvig duše iz zemeljskega
nivoja. Ni nam bilo namenjeno, da bi se neskončno dolgo vrteli v krogu ponovnega
rojevanja in umiranja. Namenjeno nam je, da se dvignemo po spirali više in više
ter vse bolj postajamo svoj Višji Jaz. Ko nismo več obremenjeni s svojo negativno
karmo in postanemo eno s svojim Višjim Jazom, se lahko naša duša končno dvigne
v svojo resnično duhovno bivanje in je osvobojena kroga ponovnega rojevanja.
Naša fizična utelešanja so le stopnice do tega končnega cilja - zedinjenja
s svojim duhovnim jazom in z Univerzalnim Duhom. Kot je rečeno v znamenitem
aksiomu v hermetizmu: "Kakor zgoraj, tako spodaj." Namenjeni smo,
da tu spodaj (na zemlji, v materiji) postanemo zrcalna podoba tega,kar je zgoraj
(naš Višji Jaz, enost z Duhom). Ko se podoba spodaj združi s podobo zgoraj,
prostor in čas izgineta in duša se dvigne v svoj izvor v Duhu. Duša še vedno
ohrani svojo edinstveno identiteto - edinstveni način izražanja svoje duhovnosti
- in je zlita s svojim duhovnim jazom. Niti dve duši nimata istega načina in
to je čudovitost po vsem stvarstvu.
Ves namen našega utelešanja v ta fizična telesa je privesti luč Duha v vsako
celico in atom svojih umov, čustev in teles, da postanejo ta luč. Ko se to zgodi
- ko je spodaj enako kot zgoraj -, ni več razlike med nami in našo božansko
resničnostjo. Ko opravimo s svojo karmično prtljago in utelesimo luč Duha, dosežemo
dvignjeno zavest. Postanemo mojster svoje usode in lahko se dvignemo iz zemeljske
učilnice.
Ko izpolnimo svoj edinstven božanski načrt - svojo dharmo oziroma obvezo življenju
-, se naša duša ponovno združi z Duhom v obredu Vnebovzetja. V tem trenutku
postanemo Vnebovzeti Mojster kot so to storili že mnogi adepti in svetniki vzhoda
in zahoda.
Niti to življenje niti Vnebovzetje ni konec našega duhovnega potovanja. Sveta
avantura se nadaljuje. Naj smo fizično utelešeni ali pa ne, ima naša duša vedno
veliko možnosti raziskovati nove nivoje notranjega sveta in večati svoje duhovno
mojstrstvo.
Tomaž Pritekelj
www.jaz-sem.net
Več o delavnici: O
KARMI IN KAKO JO PRESEČI
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/OKarmiInKakoJoPreseci3
|
|
| Domov |
|
Powered By GeekLog |
