Navajeni smo, da nam zgodovinarji opisujejo dogodke kaj se je zgodilo. Uradni filozofi in politiki jih običajno interpretirajo. To razpravljanje in prečiščevanje nenehno generira nove in nove razlage. Vsaka politika vleče »resnico« na svoj mlin in daje svoje interpretacije. Zmagovalci imajo glavno besedo. Poraženci nikoli. Kdaj bo določen zgodovinski proces nekega obdobja postal celovito prepoznaven? Najbrž nikoli ne bo zaključen in iskal bo vedno nove in nove obrazložitve in utemeljitve, tudi sprevržene.

V literaturi sem zasledila zanimiv primer razlage, kako je nastal nemški nacionalsocializem in kdo naj bi bil pravi krivec za drugo svetovno vojno. Gre za "revizionistično« zgodovino Emsta Nolteja, ki sicer ne opravičuje nacizma, išče pa razlage zanj v knjigi Heutige und künftige Konversen um den Nazionalsozialismus, Berlin – Frankfurt na Majni, 1993.

Prvo delovanje Antikrista je bilo speljano skozi moči Luciferja in usmerjeno proti svobodnemu razmišljanju. Temu pa je sledil še drugi poseg v človeško naravo, in sicer skozi sile Satana v naša čustva, čutenja, čustvovanja, ki deluje še dandanes, in nas želijo napraviti brezčutne. V tistih letih so pričeli izvajati tudi mučenja. Z njimi so poizkušali zlomiti tudi templarje. Preganjal jih je Filip Lepi, takratni kralj, ki je bil iniciran, posvečen v misterije zlata, ki predstavljajo moči Sonca. Tudi templarji so bili posvečenci Sonca, vendar niso ničesar zadržali za svoje potrebe. Poznali in častili so le duhovno zlato.

Druga sila zla se danes še najbolj izraža skozi plansko centralno odločanje, ko nam skozi petletna obdobja uravnavajo in usmerjajo življenje iz nekega centra, v večini primerov iz glavnega mesta. Nekoč je bil to boljševizem, ki je imel tudi svojo posvečenstvo, pa čeprav so se njegovi predstavniki oznanjali za ateiste.

Rodili smo se in nato odrasli v svetu, ki pozna polarnost. Skoraj vse, kar poznamo, ločujemo na dva nasprotna si pola ali sili. Ločimo pozitivno in negativno, zgoraj in spodaj, moške in ženske, veliko in majhno, dan in noč, nasilneže in žrtve, srečo in nesrečo, svetlobo in temo, nebesa in pekel… Brez teh dveh nasprotujočih si sil bi bil naš svet resnično drugačen.

Že kot otroci spoznamo, da se, ne samo v zunanjem svetu, ampak tudi v nas samih porajata dve različni sili. Konstruktivna, ki povezuje in razdiralna, ki ločuje. Dva pola. Dve različni energiji.

Duhovnost, ki je v zadnjih 30-ih letih vedno bolj prisotna v svetu, veliko govori o pozitivnem razmišljanju. In na tej točki je izredno pomembno, da se ne ujamemo v zanko naše pogojenosti.

Piše: Bono Baršek

8. poglavje: EVOLUCIJA VELIKE ENTITETE

Skušajte si predstavljati izkušnje, skozi katere prehaja rojevajoča se zavest velike entitete.
Do sedaj smo evolucijo gledali z zunanje točke gledišča; sedaj bomo materijo pogledali od znotraj, tako kot jo subjektivno doživlja tista enota kozmične manifestacije, ki jo bomo imenovali velika entiteta.

Predstavljajte si občutek vrtenja, osvobojen katerega koli drugega občutka. Zmislite si, da ste tako navajeni na vrtenje, da bi šele zaustavitev izzvala nov občutek v vas in ne trajanje vrtenja.
Zamislite si nastanek sekundarnega gibanja, ki ga najprej opažate, ker vam je novo, kmalu pa se navadite nanj in ga prenehate opažati, tako kot je to slučaj s primarnim gibanjem; in tako naprej.

Resnični mir

Ali obstaja človek, ki ne potrebuje miru? Vsakdo hoče mir. Toda danes so ljudje tako zelo zapletli vse skupaj, da nihče več ne ve, kaj je mir. Ljudje pravijo, da je mir odsotnost vojne. Kaj je resnični mir? Mir, ki ga lahko doživljaš celo sredi bojnega polja. Ne mir, za katerega ljudje pravijo, da bo nastopil tedaj, ko se bo zgodilo to ali ono. Resnični mir prebiva v srcu vsakega človeškega bitja. Lahko ga doživiš večkrat, znova in znova, ne samo enkrat. Kot tudi jemo znova in znova. Kadar smo lačni, moramo jesti. Ali si želiš resničnega miru? Odvisno je od vsakega posameznika. Resnični mir lahko nastopi le takrat, ko se človek postavi na lastne noge in razume, kaj je v njem samem.

Naša kultura nam pravi: »Poglej ven.« Ljudje želijo najti resnico. Iščejo in iščejo jo povsod naokrog. Obstaja ogromno število knjig in nekatere od njih samo kritizirajo druge. Več ko človek bere, bolj je zmeden. Mir moraš poiskati na pravem mestu. Ni ti ga treba iskati zunaj. Ves svet lahko prečešeš, pa ga ne boš našel. V tebi je.

Sedaj pa si poglejmo, kako so se rodile sile zla. Evolucija je razvoj v času in je vezana na število sedem. Ko se nek razvoj zaključi ali bolje kompletira, vstopimo v število osem. Osmico lahko izpišemo v vertikalni ali pa v horizontalni liniji. S to osmico pa ponavadi označujemo simbol ali idejo neskončnosti (lemniscata = analema)

Če horizontalno osmico prerežemo na polovico od zgoraj navzdol, se nam pojavi znak ali črka alfa ("), če pa jo prerežemo po njeni dolžini z leve proti desni strani lista ali v nasprotni smeri, dobimo črko T grške abecede, ki bi lahko ponazarjala nekakšen zaključek kot črka omega (S). Alfa in omega pa pomeni začetek in konec neke poti, vsakič, ko smo vstopili v število osem ali simbol neskončnosti (?), ki ga po slovensko imenujemo analema. Torej v številu sedem delamo na sebi (sedemletke, kot razvojna obdobja, sedem dni, sedem barv, čaker, planetov,…), v močeh števila 8 ali v osmem dnevu pa dobimo nagrado.

Piše: Bono Baršek

7. poglavje: EVOLUCIJA SONČNEGA SISTEMA

Da bi lahko razumeli znanje iz nadaljevanja, mora vaš um biti prežet s principi, ki smo jih do sedaj prikazali. Zato še enkrat na kratko vse od začetka:

Gibanje v vesolju je prazačetek, ko se krog gibanja zaključi, se ustvari prstan Kozmos, kot njegova protisila pa prstan Kaos, ki s svojo privlačnostjo iz zunanjega dela prstana Kozmosa izvleče del, ki se vrti s svojim spinom in ga imenujemo Mejnik. To troje je tako imenovano Sveto Trojstvo, kakršno na različne načine skušajo razlagati v mnogih religijah, vendar bistvo poznajo le redki posamezniki.
Vhodna delovanja, ki se stikajo v centru in žarčijo k periferiji so žarki - njih je dvanajst.

Gibanje kozmosa tvori sedem ravni (in sedem podravni).
Koti pod katerimi se stikajo žarki, ustvarjajo tangencialna gibanja.

Čeprav je doktrina reinkarnacije v vzhodnih tradicijah dobro poznana in sprejeta, pa tudi krščanstvu ni (bila) neznana. Do šestega stoletja (točneje do petega koncila v Konstantinoplu, leta 553) krščanska misel ni zanikala reinkarnacije. Po tem času se o reikarnaciji ni več govorilo, čeprav so jo posamezniki (Maximus iz Tira, 580-662; Johannes Scotus Erigena, 810-877, sv. Frančišek Asiški in drugi ter nekatere skupine kot so Katari in Bogomili) še vedno omenjali in vanjo verjeli.

Eden najvplivnejših zgodnjih cerkvenih očetov Origen iz Aleksandrije (185-254), ki je imel izjemen vpliv na krščansko misel, se je v svojem delu Contra Celsum (1, xxxii) vprašal: "Ali je neracionalno, da se duše uvedejo v telesa v skladu s svojimi odlikami in preteklimi dejanji ...?" V delu De Principiis pravi, da "duša nima niti začetka niti konca." Sinesius (373-414) škof iz Ptolemaia je zapisal (molitev): "Oče, dopusti, da se moja duša zlije s svetlobo in da nič več ne bo potisnjena v zemeljske iluzije."

Piše: Ewe

Srčna zavest

Vaše srce je dom energije vaše duše, vaše Ka. Vaše srce je vaš vir vaše lahkotnosti in duhovne resnice. Srčna zavest je ena najmočnejših orodij, ki jih lahko vključite v vaše življenje. Je ena osnovnih zidakov v zgradbi, dosegljivih za vašo osebno preobrazbo; za katerikoli duhovni razvoj, ki ga želite izkusiti; za resnično povezavo, ki jo želite ustvariti z vašimi mojstri duhovnimi vodniki in drugimi na vaši življenjski poti.

Kakšno bi bilo vaše življenje, če bi živeli v srčni zavesti? Ne bi potrebovali zagotovil. Verjeli bi, da obstaja božji načrt. Zaupali bi, da se vse dogaja z razlogom ( četudi vaša glava razloga ne razume ). Vedeli bi, da se popolnoma vse dogaja z najboljšim namenom.

Revija National Geographic je že pred časom predstavila zgodnjekrščanski evangelij, ki ga je prevedel Rodolphe Kasser, strokovnjak za koptski jezik, zgodovino in literaturo (Kopti - egipčanski kristjani). Spet se izkazalo, kot že tolikpkrat, da tako pomembna odkritja nimajo skoraj nobenega vpliva na aktualna dogajanja.

Radio-karbonska analiza postavlja datum izvora dokumenta v obdobje med leti 220 do 340 po Kristusu. Verjetno gre za prepis originalnega grškega dokumenta, ki je nastal pred letom 180, torej letom, ko je škof Irinej naredil seznam prepovedanih (heretičnih) tekstov v knjigi Proti herezijam (Against Heresies) in nanj uvrstil tudi (zdaj ponovno razkriti) Judežev evangelij.

Piše: Bono Baršek

6. poglavje: NASTANEK SONČNEGA SISTEMA

Znano vam je, da se atomi na svojih potovanjih gibljejo po žarkih k periferiji in nazaj in to zato, ker so preveč razviti, preveč sestavljeni, da bi bivali na enem in istem nivoju. Kadar tak atom opiše krog in s tem sprejme vplive vseh žarkov, takrat se vrne v izhodiščno mesto, v nepomični center, vendar v njemu naleti na atome kasnejšega razvoja - torej atome, ki so nastali v času, ko se je po dolgem potovanju vrnil "domov". Zato ne more zavzeti mesta v žarku, ki bi ga zopet potisnil na novo pot, ker so vsa mesta izpolnjena, zato je prisiljen ostati v centru. Noben atom ne gre na pot dvakrat, ampak po prvem potovanju ostane doma in "počiva". Ko se tudi zadnji atom vrne domov, vse, kar je ustvarjeno, potone v sen, kozmična plima pa se obrne navznoter, medtem ko prstan Kozmos vstopa v negativno fazo.

Piše: Ewe

Ko se svet in energije človeške evolucije pospešeno razvijajo, sta ena od izzivov, s katerima se vsi srečujemo, naraščajoča stres in strah.

S stresom se v kaotičnem vsakdanu večkrat srečamo, mnogo pa se jih sreča tudi z akutno travmo, povzročeno zaradi raznih orkanov, potresov in ostalih katastrof. Tudi če direktno ne občutimo intenzivnosti takih izgub, vseeno vplivajo na nas. Ali opazite, kako ste kdaj nezadovoljni, prizadeti in na robu eksplozije? To se dogaja vsem, ki stopamo po sveti poti. Življenje je izziv. To vsi čutimo. In vsi ves čas potrebujemo čiščenje / razprševanje teh stresnih energij ter ves čas vračanje v naše središče, k najboljšemu dobremu v nas. Bolj kot kdaj koli so nujne razne duhovne vaje: meditacija, joga, vaje, telovadba, rituali, masaže, spajanje se z osnovnimi elementi: zrakom, ognjem, zemljo in vodo. Bodimo pozorni na svoje okolje – ugasnimo poročila. Ko smo na robu, bodimo marljivi pri tem, da si ne dovolimo bombardiranja z negativnostmi. Če zalotimo sebe ali tiste, s katerimi živimo / delamo, v prijemu strahu ali stresa, v nadaljevanju navajam eno od hitrih in lahkih poti, da se tega otresemo in se spet povrnemo v svoje bistvo.. Stop, Izziv, Izbira.

(Resnični primeri zlorabe psihiatrije v politične namene v bivši državi)

V večini civiliziranih držav delikt mišljenja (délit d'opinion) ne obstaja. Samo beseda ali misel o javnih zadevah ne moreta biti razlog za obsodbo ne zdravih in ne duševno bolnih ljudi, niti v primeru, da je njihovo mnenje napačno, nevljudno ali tudi popačeno. V državah, kjer delikt mišljenja obstaja pa zmeraj nastopa vprašanje, ali naj duševno bolnega storilca »verbalnega političnega kaznivega dejanja« pustijo kratko malo pri miru (zdrava pamet nam pravi, da samo beseda, ki jo izreče duševni bolnik in ki se ne sprevrača v nasilje, ne more ogroziti nikogaršnjega ugleda ali položaja, kaj šele državo, oblast in uradno ideologijo.

Kako je bilo s prejšnjo našo skupno državo in kako je danes glede delikta mišljenja. Po sedaj veljavni zakonodaji delikta mišljenja nimamo več, smo ga odpravili. Prejšnja »Jugo« pa je imela 63. člen kazenskega zakona, ki je omogočal, da so na njegovi osnovi človeka, ki je storil delikt mišljenja, zaprli v psihiatrično bolnišnico ali v posebne psihiatrične oddelke, ki so bili ponekod v sestavi zaporov. Če obstaja nevarnost, da bo duševni bolnik posegel po kakšni obliki nasilja, kot so uboj, povzročitev telesne poškodbe, posilstvo, uničevanje materialnih dobrin in premoženja, je zdravljenje opravičljiv ukrep.

Osebni mir

Nekoč sem prihajal iz Kanade v ZDA in uradnik na meji me je vprašal: »Kaj ste počeli v Kanadi?« Rekel sem: »Govoril sem o možnosti miru.« »Mir ni mogoč,« je dejal, »dokler bo na svetu toliko pohlepa in bodo divjali interesi moči, na svetu ne bo miru.« Začel sem razmišljati: »Ima morda prav?« in rekel sem si: »Da, prav ima v primeru, da govori o miru, ki naj bi ga imel ves svet.« Jaz ne govorim o te vrste miru; jaz govorim o osebnem miru. Mir posameznika je zelo mogoč, saj nima nič opraviti z zunanjimi boji. Nastopil je čas, ko je treba ponovno razmisliti o tem, kaj pomeni biti živ. Ponovno je treba premisliti o darilu, ki smo ga prejeli.

Ob rojstnih dneh ljudje na torto postavijo svečke in slavljenec jih potem upihne. Vsaka sveča predstavlja leto življenja te osebe. Ko upihne sveče, vsa tista leta pusti za sabo. Ustvarili smo ta mali obred, ki ga vsako leto ponavljamo; gostje pridejo in zapojejo: »Vse najboljše za te ...« In človek si misli: »Enkratno, upihnil bom sveče.« Kdo si bil tisto prvo leto, ko je bila na torti ena sama sveča? Bil si živ. Kaj je bilo zate na prvem mestu?

Piše: Bono Baršek

5. poglavje: ATOMSKA EVOLUCIJA NA KOZMIČNIH RAVNEH

Evolucija na kozmičnih ravneh je na začetku sestavljena iz izpolnjevanja krogov vesolja z atomi. Ta proces traja neskončne eone (ker čas, ki ga merimo mi, ni enak času, v katerem se razvija vesolje, bi lahko rekli približno, da gre za stotine milijard let, če to izrazimo v naši merski enoti. Sedaj pa pomislite: stotine milijard let je trajalo že, da je prstan Kozmos zaključil krožnico in s tem omogočil nastanek omejenega prostora, ki ga imenujemo kozmos in da je trajalo še enkrat toliko, da so znotraj kozmosa nastali žarki ter krogi ali dimenzionalni predelki. Te številke so tako ogromne, da se človeku zvrti v glavi.).

Kot smo opisali, primarni atomi zavzemajo prvi krog. Prva oblika sestavljenih atomov - drugi krog, kombinacija teh sestavljenih atomov - tretji krog in tako naprej.

»Najmanjši gib odjekne v celotni naravi: celotno morje se premakne zaradi enega kamna. Tako je tudi [v redu] milosti: najmanjše dejanje je zaradi svojih posledic važno za vse. Zato je prav vse pomembno. Pri vsakem dejanju je treba poleg dejanja samega upoštevati naš takratni, pretekli in prihodnji položaj, pa tudi [položaj] onih, za katere je [to dejanje] pomembno, in uvideti povezanost vsega tega. Potem bomo zelo previdni.« [Blaise Pascal: Misli]

Danes se veliko govori o karmi, ki jo zgolj površno poznamo in izhaja iz vzhodne tradicije (hinduizem, budizem, janaizem). Pomenila naj bi našo usodo, kot nekaj, kar nas mora neizbežno doleteti in nam je določeno že z rojstvom (zaradi naših preteklih dejanj). A resnični pomen karme je bistveno drugačen in v resnici karmo poznamo pod drugačnimi pojmi tudi v tako imenovanem zahodnem svetu.

Kot posamezniki se v življenju slej ko prej srečamo s prelomnimi trenutki. Prelomni trenutki nastopijo v času krize, v katero nas pripeljejo neprijetni dogodki, ki so – če smo zares pošteni – predvsem posledica naših preteklih dejanj (čeprav za svoje težave najraje krivimo zunanje dejavnike, druge osebe, nesrečne okoliščine itd.).

Na krizo se lahko odzovemo na dva načina. Prvi je, da se bodisi sprijaznimo s stanjem v kakršnem smo, nemočno ždimo, krivimo svojo »usodo« bodisi za svoje stanje krivimo vse okoli sebe. Drugi odziv je takšen, da »zavihamo rokave« in skušamo zaživeti na novo, spremeniti sebe in tudi okoliščine v katerih smo se znašli; kriza nas zato naredi še močnejše in modrejše.

Ko pričnemo nekoga vsaj malce sovražiti, smo že izstopili iz okrilja ljubezni in vstopili v krog Antikrista. Ob tem primeru smo se lahko prepričali, kako težko se je posluževati Kristusovega orožja ljubezni. Če zmoremo zasovražiti in se hudovati na delovanje naše okolice, smo delno že na strani zla. V Italiji imamo še srečo, saj nam vladajo vsem dobro poznani, in vsakodnevno vidni predstavniki teh sil, ki človeštvo zavajajo, celo na zelo visokih položajih.

Nekaj podobnega bi lahko predstavljal predsednik vlade, Silvio Berlusconi, ki se za naše splošno razumevanje, zelo provokativno obnaša. Ko ga poslušamo, se nas polasti želja, da bi mu izrekli marsikaj nečednega. Toda, ne smemo pozabiti, da so politiki le orodje Antikrista, ki mu celo pomagamo, če sovražimo njegove akterje. Ste opazili, kako težko je do državnega vodstva ustvariti nek pozitiven, bolj toleranten in ljubeč odnos, ki naj bi bil v skladu z našim duhovnim razvojem ali ciljem. In to je tisto, kar bi tudi morali v današnjem večeru razjasniti.

Piše: Bono Baršek

4. poglavje: NASTANEK ATOMOV

Primarni atom je sestavljen iz dveh nasprotnih si gibanj, ki se privlačita in vrtita druga okrog druge. Izgledajo približno tako kot vrtinec znotraj oceana, ki se giblje v različne možne smeri in hkrati vrti okrog sebe. Tako nastajajo različni tipi atomov, od primarnega, ki se samo vrti, preko rotirajočega, ki se giblje po tristrani poti pa naprej do mnogostranih poti. Atomi se medsebojno privlačijo in združujejo zahvaljujoč svojim raznovrstnim gibanjem. Tako gradijo vse bolj kompleksna telesa. Večja ko je dimenzija telesa, večja je njena privlačnost, tako da kozmos teži k agregaciji ali zgoščanju, agregati pa se medsebojno prilagajajo in ustvarjajo vse bolj in bolj sestavljene sile.

Vsa evolucija, ki smo jo do sedaj opisali, mora preiti skozi velike faze, ker mora vsaka novoustvarjena sila iti skozi celoten kozmos, dokler se ne odbije ob prstan Mejnik in se vrne tja, od koder je prišla. Znotraj meja žarkov in krogov se novi atomi zaletavajo in odbijajo eone predno nastane med njimi določena koordinacija.

Piše: Marina Butala

Nekoč je nekdo nekje napisal:

Učenec je vprašal mojstra: "Kakšne narave je resnica?" Ta mu je nemo velel, naj mu sledi. Več ur sta hodila po globokem snegu, da sta prišla do slapa. Mojster se je obrnil k učencu in mu dejal: "Če želiš izvedeti, kakšne narave je resnica, se sleci in stopi pod slap!"

Učenec ga je začudeno pogledal, se slekel in stopil popolnoma gol pod slap. Ker je bila zima in zaradi tega voda ledeno mrzla, je začel učenec že po zelo kratkem času vpiti od nelagodja. Hitro se je umaknil izpod slapa in začel oblačiti, da bi se spet vsaj za silo pogrel.

Najpogostejše besede, ki jih slišim od okoljevarstvenikov po svetu, so: "Najebal smo." Večina teh okoljevarstvenikov se s sredstvi, ki so jim na razpolago – natančneje, z legalnimi sredstvi, ki so jim na razpolago, kar pomeni s sredstvi, ki so jim jih tisti, ki imajo moč, dovolili uporabljati, to pa pomeni s sredstvi, ki bodo konec koncev neučinkovita –, obupano bori in poskuša zaščititi nekatere predele zemlje, zaustaviti izdelavo ali izpuščanje strupov, ustaviti civilizirane ljudi, ki mučijo kako skupino rastlin ali živali. Včasih je njihov trud omejen na zaščito enega samega drevesa.

Piše: B. Alida

Najboljši način vsakega delovanja je, da smo neškodljivi. Večina ljudi bo neškodljiva v eni situaciji in škodljiva v drugi. Obstaja zelo malo ljudi, razen popolnih bitij, ki so v vsaki situaciji neškodljivi. Zaradi naših slepil, naše pogojenosti, smo v nekaterih situacijah neizbežno škodljivi, v drugih manj. Vendar je to dovolj, da ustvarjamo našo karmo. Biti neškodljiv v vseh situacijah, za to je potreben nadzor nad samim seboj. Nadzor je lažje vzpostaviti z meditacijo in s pozitivno, jasno odločnostjo, biti neškodljiv v toliko situacijah, kot jih prepoznamo. Šele pozneje bomo prepoznali, kako škodljivi smo bili.

Vsi živimo v iluziji, da smo neškodljivi, vemo, kje so meje, toda večkrat jih preskočimo. Prepričana sem, da je gospod Bush vdan kristjan, toda poglejte škodo, ki jo povzroča Avganistanu, Iraku in svetu. Škodo, ki jo on, in tisti okoli njega pravkar povzročajo svobodi Američanov, ko si izmišljajo poti in načine, kako jih prikrajšati za svobodo.

Piše: Ewe

(nadaljevanje )
Drugi: Zakon osredotočenega namena

Ustvarimo si namene in se dnevno osredotočimo nanje. Glasovi namenov počivajo globoko v naših dušah – predstavljajo našo naravno genialnost.. Pomagajo nam doseči, kar si želimo. Naši nameni so kot otroci; paziti moramo nanje, jih ljubiti, negovati in verjeti vanje, da spodbujamo njihovo rast. Skrbimo zanje kot na rože v vrtu, zalivajmo jih in kultivirajmo.

Narava nam daje semena. Da ojačamo naš namen, pomaga, da si vizualiziramo, postavljamo trditve ( afirmacije ), si ukažemo, napišemo, izpišemo in razglasimo, kar v mislih vidimo, kot da se je že manifestiralo. Prinesimo na plan naše sanje in jih ljubimo v resničnosti. Bodimo natančni pri vsaki besedi, s katero opisujemo sanje, saj vsaka beseda daje kreaciji energijo. Vse, kar delamo v naših življenjih, naredimo z jasnim namenom.