Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20060829021224278

Kmetica si nedelja, 3. september 2006 @ 05:02 CEST Uporabnik: Andres Bil sem sredi mednarodno zanimivega dela, ko sem dobil preblisk, da pogrešam ženske kmetice. Namreč starih staršev mnogi med nami nimamo več, ni nas pa malo tistih, ki pomnimo kakšen je bil vonj v starih kmečkih kuhinjah. Kako so bile vsakodnevno oblečene naše stare mame ali celo kakšen stil kuhanja so imele te danes že pokojne ženičke. Kaj jih je odlikovalo? Predvsem izredno visoka stopnja skromnosti, iznajdljivosti, ohranjanja družine in vzgoje svojih, ponekod tudi dvanajstih otrok. Roke so imele te ženice dobro zdelane, toda same v sebi so imele veliko več mira kot jih ima dan današanja ženska v urbanem središču. Pomirjeval te ženičke niso poznale. Bile so na prvem mestu matere in dejstvo kot zavedanje, da so le one matere, jih je pomirjalo, jim dalo vzpodbude, ter hkrati s tem ponosa biti mati, kmetica. Ravno tako pogrešam cigaretni dim Drave, Morave, ki jih je kadil stari oče in seveda tisti prizor ko se v kmečki hiši pred kosilom postavi na mizo vrč domačega vina. Redko se tudi še vidi prave kmečke roke kot so jih imeli naši stari starši, le te pa so bile tudi kot ogledalo za naslednjo generacijo. Že s pogledom na takšne roke so otroci morali pomagati na domačiji, kar pomeni, da časa za slabe stvari niti niso imeli toliko kot je to opaziti danes. Pogrešam ne le konja za vleko, tu so še vse ostale živali ki jim danes na grosističnih farmah ni prizanešeno. Te živali imajo skupinsko gajbo odkoder se krmijo, videti so hranjene na silo torej umetno z umetnimo hrano. Vse za nas vele potrebne kupce požeruhe z malim ali velikim vampom. Kmečke ženske ni več. Ponekod so ostale matere delavke, vse preveč pa je tudi emancipirank. Torej tistih, ki s prstom kažejo na ostržke, generacijo moških, ki starih staršev nimamo več, a jih še pomnimo. Emancipiranke torej, so ženske kot naše stare mame. Razlika med njimi je najpogosteje v načinu razmišljanja. Same pravijo, da se ne pustijo kot so se njihove stare mame, ter da so šle s časom naprej. Toda med mladimi ki naj bi jih vzgajale emancipiranke so tudi otroci, ki so zašli. Vemo, da je deloma zašla vsaka generacija, toda dandanes jih zaide veliko preveč. Kje je torej vzgoja? V knjigah? Ne nikakor. Naše stare mame niso potrebovale knjige za vzgojo. Imele so um in čut do rojenega otroka. Ga imajo emancipiranke? Dvomim, ne toliko. Če bi bilo tako se jih nebi vedno več spraševalo: »Kje za boga sem ga pri vzgoji polomila?« In če bi bi bilo tako, na cestah nebi bilo toliko mrtvih, na ulicah nebi našli igel, samomomorilnost bi bila na minimumu in kajpak alkohol nebi vladal družinam, ter s tem puščal posledice še na naslednjih kolenih. Skratka, ženski čut ljubezni do domačije in otrok je pošel. Tu je sedaj čut do vsega materialnega. Če je kmetici veliko pomenila nova lestev kamor je splezala, da bi pobrala jajca, se emancipiranka ob tem smeji. Ona ne potrebuje le Gucci parfuma. Ta posledično mora prinesti nove omare in nenazadnje ponekod celo nov mlajši videz. Smešno kako hudo so zabredle, saj kmečka notranjost jim je pošla, le še slab promil teh emancipirank pa se zaveda, da čar ni v polnih omarah. Čar je v ženskah, ki jih skorajda ni več. In takšne so bile naše stare mame. Ob vsem tem se tudi postavlja vprašanje upravičenosti prepovedi abortusa, saj s tem posegom bi vsako dekle otroka bolj cenilo. Vemo namreč, da mnoge ženske in pa tudi pari, imajo otroke zato, ker jih imajo vsi, in ne zato, ker bi si ga resnično želeli. Imajo ga za svoj okrasek, kar je žalostno. Tisti pač, ki so zgledni starši, katere mati je še najbolj podobna starodavni kmetici, navadno niti nimajo sredstev za preživetje drugega otroka. Če je tako, bi jih morala država posebno nagraditi, kar se v Sloveniji ne bo še zgodilo. V zadnjih letih je postalo moderno biti nekadilec. Najbolj naivna svetovna populacija sledi kreatorjem anti kadilske zarote, s čimer bi si rada izprala vest za storjeno v družinah, ki je bila stoletja kmečko stabilna. Nastala je gonja proti kadilcem, kar seveda ni plod emacipacije, je trend v okvirih slepomišenja, saj le tako se lahko deloma preslepi zgoraj našteto. Alkoholizem, narkomanijo, izgubo življenj na cestah, samomorilnost. Vse v imenu podpore ženski, ki ji danes ni več dovolj 10 let stara zajemalka. Slednja, v drugačnem pomenu besede, mora biti oblikovana času primerno. Samo miljon nas še živi. Agropop 1990 Tako. Vračam se nazaj na delo ki sem ga prekinil za ta članek. Nič čudnega, da je nastal, saj nocojšnje mednarodno delo, kot sem napisal na začetku, se veže na neuvrščene. Tam kot vemo so ženske še najbolj podobne našim starim mamam. Andres Komentarji (12) www.pozitivke.net