Piše: Krešimir Mišak v novih Misterijih www.misteriji.si

Patenti so se sprevrgli v monopol na zamisli in izključevanje konkurence
Znanje je najbolj dragocena surovina v sodobnem svetu, čarobna beseda, ki ga ščiti, pa je »copyright«. Pravica do reproduciranja. Je ta pravica naš prijatelj ali sovražnik? In ali so človekove zamisli sploh lahko zasebna lastnina?

Dva najbolj znana načina zaščite intelektualnih pravic so avtorske in patentne pravice, a sama zamisel o intelektualni lastnini je nastala iz potrebe po zaščiti avtorskih pravic. V celinski Evropi so se avtorske pravice pojavile po francoski revoluciji, v Veliki Britaniji in Združenih državah pa malo prej, v začetku 18. stoletja. Ideja je bila, da avtorji dobijo lastninsko pravico na pisana dela, da bi se lahko bolj učinkovito pogajali z založniki, ki imajo prevelik nadzor nad ustvarjanjem in razdeljevanjem znanja.

Piše: Aurigo

Že pred prihodom v London sem si ogledoval, kakšna bi bila najcenejša varianta, da obiščem tri znamenitosti Anglije: Stonehenge, Avebury in Glastonbury. Na internetu sem našel varianto potovanja s turističnim avtobusom do teh krajev za 80 funtov.

Zaradi morebitne nočitve v Glastonburyju sem študiral še varianto z železnico, vendar je bilo potovanje v Stonehenge izven dosega železnice. Zaradi tega sem se odločil, da bom obisk teh lokacij prepustil trenutku navdiha ter sreče, ko bom bil že v Londonu in tako se je tudi zgodilo. V prenočišču sem našel turistično reklamno zloženko potovalne agencije in cena za obisk teh treh zgodovinskih krajev je bila samo 60 funtov.

Moderen šolski sistem, ki ga poznamo danes, sploh ni tako moderen. Je produkt dobe izpred približno 200tih let, ki je znana pod imenom Industrijska doba v Evropi. Vsaki dobi človeškega razvoja daje pečat določena miselnost, določen način razmišljanja, določena mentaliteta. Miselnosti dobe industrializacije dajejo pečat stroji, industrija, tovarne. In če na družbo gledamo skozi očala industrije, potem je za nas tudi družba neke vrste velikanski stroj.

Tudi izobraževanje postane nekakšna industrija, šole tovarne in otroci zgolj surovi material. Takšen pogled je neizogiben produkt industrijske mentalitete. Nujno potrebno je poudariti pomen mentalitete, kajti oblika izobraževanja, procesi izobraževanja so le produkt določene mentalitete, iz katere izhajajo. Torej, so sekundarne narave. Če si želimo trajnih sprememb- in te so nujno potrebne- moramo to dejstvo razumeti.

Piše: Aurigo

Na kratko bom povzel zmajeve črte po Londonu in tri zmajeve točke, po tistem, ko sem jih vrisal na tretji zemljevid. Četudi sta imela drugi in tretji zemljevid enako merilo 1:15.000, je pri vrisanju zmajevih črt na zemljevid prišlo pri nekaterih objektih do določenih razhajanj (tudi do 50 metrov), zato sem vzel za meritoren zadnji zemljevid.

Vsa svoja opažanja in dosedanje ugotvitve bom skušal strniti pri opisu omrežja zmajevih črt po Londonu za naslednje raziskovalce zamjevih črt.

Človek že od davnin čuti, da v zvezi z njim nekaj ni tako kot bi moralo biti, da mora obstajati nekaj več od tega kar mu prikazuje prav njegov jaz skozi stanje dvojnosti in ločenosti.
Jaz je psihološki center, ki nenehno deli na tebe in mene, na to kar sem in tisto kar nisem. V sled tega je jaz izvor dvojnosti.

Množice skušajo preživeti svoja življenja tako, da kopičijo čim več materialnega, da se povzdignejo čim višje na družbeni lestvici, naredijo dom, družino. Sreča je za take ljudi odvisna od vseh teh reči. Dokler take cilje dosegajo so navidez srečni, ko pa jim ne uspe, se pojavi obup in nesreča.

Kadar v naše življenje pridejo krize in frustracije, je naš avtomatiziran odziv, da se jim želimo izogniti ali pa poskrbeti, da se čimprej končajo. Dalj časa ko opazujem sebe in, ko se o tej temi pogovarjam z drugimi ljudmi, ugotavljam, da nas je večina ljudi v odzivih na stresne situacije prav nevrotičnih.

Razvili smo več obrambnih mehanizmov: zanikanje, beg, odvisnosti. Rezultat teh pogojenosti je tudi vsesplošno potrošništvo, odvisnost od medijev in vsiljivo obstreljevanje z neskončnim številom ponudb in informacij, ki nas na vsakem koraku odvračajo od tega, da bi pogledali vase in se iz oči v oči srečali z bolečino, ki je v nas. Pa vendar moramo vedeti, da nismo nemočne žrtve marketinških plenilcev. Oni niso ustvarili nas, mi smo ustvarili njih. Če ne bi imeli nenasitnih potreb, potem ne bi bilo ponudbe, kajne?

Na spletni strani enaa.com pišejo, da je bakterija, ki so jo odkrili v sibirskem permafrostu bi lahko občutno podaljšala človekovo življenjsko dobo. Protein, ki ga vsebuje, bi po navedbah ruskih znanstvenikov lahko zavrl staranje v tolikšni meri, da bi človek dosegel 140 let.

Bakterijo, ki so jo poimenovali Bacillus F, so odkrili v trajno zamrznjenih tleh na planimi Mamontova v pokrajini Jakutija. Poskusi na laboratorijskih miših so pokazali, da so tiste, katerim so vbrizgali omenjeno bakterijo, živele 308 dni dlje od ostalih.

Trgamo letnik stoletja

December 2010
Pripravljam se na prvi oziroma drugi pretok vina v kleti. Leto 2010 je bilo septembra zelo deževno, zato moramo biti še bolj pozorni na bolezni, ki se lahko razvijejo na vinu v kleti. Ker vsak človek potrebuje nekaj časa zase, se odpravim na rekreacijo s prijatelji. In glej ga zlomka. Staknem težko poškodbo in svet se v sekundi prične vrteti drugače. Novoletne zabave, voščila … preživljam kar doma.

Januar in februar 2011
Zaradi poškodbe moram mirovati. Udeležim se le kronanja vinske kraljice Slovenije za leto 2011. Kljub bolečinam stisnem zobe, saj vem, koliko ženi Tjaši pomeni srečanje z nekdanjimi kraljicami in obujanje spominov na preteklost. Sama je bila vinska kraljica Slovenije leta 2002. 22. januarja na rojstni dan sina Erazma opravimo 7. Erazmovo trgatev. Za nas je to martinovanje, saj je to naša zadnja trgatev vinskega letnika 2010, ko se zberemo vsi trgači in prijatelji.

Sonja Majcen, koordinatorka mednarodnih programov v Celjskem mladinskem centru in koordinatorka informacijske točke Evropske komisije Europe direct v Celju, je v okviru programa Arctic Training obiskala Arktiko in tam spoznala, kako podnebne spremembe uničujejo to čarobno in hkrati občutljivo okolje.

Program Arctic Training, ki ga je podprla tudi Evropska unija s programom Mladi v akciji, je osemnajsterici mladih iz štirinajstih evropskih držav omogočil, da so nekaj časa preživeli na skrajnem severu planeta in posledice segrevanja ozračja videli na lastne oči, novo znanje pa prenesli v domače okolje. Vsem udeležencem programa je namreč skupno delo na projektih, ki na različne načine opozarjajo na negativen vpliv podnebnih sprememb, ki se najbolj ekstremno kažejo prav na severnem polu.

Piše: Aurigo

Zjutraj ob 8.00 uri se odpravim v raziskovanje zadnjega dne v Londonu. Še prej pospravim pravi angleški zajtrk s prepečencem. Hrana, ki bi nasitila wellškega rudarja ali cestarja, ki pometa ulice cel dopoldan. Stane me dobre 3,00 funte. Takšni zajtrki so še dražji. Današnji cilj je Westminstrska palača in iskanje Mihaelove zmajeve črte. Westminstrska palača je domovanje britanskega parlamenta – hiša gospode - lordov in hiša izvoljenih.

Pred Britanskim muzejem (British Museum) se obotavljam ali naj vstopim, vendar se odločim, da ne. Naredim fotografije čelne strani muzeja. Pod vrhom so razvrščeni kipi. Na sredini boginja s sulico in zlato zemeljsko kroglo v roki. Ob njej prej podoba Kristusa, ki mu leži ob nogi astrolab.

Nove obljube, zastavljanje ciljev, otresanje starih navad…do 12.1.2012 si ustvarite seznam novih navad in z njim svoje čudovito leto 2012

Običajno se prav vsi z novim letom nadejamo novih začetkov in se želimo znebiti starih navad.
In verjetno smo si vsi, ne le enkrat, obljubili, da bomo z novim letom izboljšali svoje zdravje, da bomo shujšali, da bomo prenehali kaditi, izboljšali svoje finančno stanje, se imeli bolj radi  itd…..

Novo leto je resnično čudovit začetek za vsakega posameznika, ki si želi pozitivnih sprememb v svojem življenju.
Prepričana sem, da si nihče izmed nas ne želi novih začetkov, s starimi navadami, za katere smo že zdavnaj ugotovili, da nam ne koristijo več.

Piše: Vesna Godina v Vivi www.viva.si

Konec leta. Konec sveta?
Že nekaj let se vsako leto konča s prerokovanji, češ da bo koncu leta sledil še konec sveta. Najizraziteje so se tovrstna napovedovanja razbohotila ob nastopu leta 2000. Nekateri ljudje, tudi meni znani in ljubi, ob koncu leta 1999 niso pričakovali le tega, da bo sledil konec sveta, pač pa so se na tak potek dogodkov celo pripravljali. Nekateri s tem, da se jim ni zdelo smiselno postoriti prav ničesar več. 

Drugi s tem, da so pohiteli postoriti vse, česar še niso. Tretji s tem, da so na veliko zapravljali vse, kar so prihranili. Četrti s tem, da so zgolj in samo še uživali. Pač po logiki: če se bo življenje že končalo, pa vsaj uživajmo do samega konca. V največji možni meri.

Italijanski znanstvenik trdi, da lahko z »stradanjem« ohranimo mladost možganov. Giovambattista Pani, raziskovalec iz Inštituta za splošno patologijo ter Fakultete za medicino na Katoliški univerzi Svetega srca v Rimu je pojasnil, da je mogoče z strogo dieto preprečiti staranje možganov. 

Svoje ugotovitve je utemeljil na proučevanju miši, ki jim je v namen študije dnevni vnos hrane zmanjšal na približno 70 odstotkov od običajnega.

Na spletni strani MMC RTV Slovenija pišejo, da je skupina britanskih geologov našla kamnolom, iz katerega izvirajo kamni, postavljeni v notranjem krogu skrivnostnega Stonehengea. To je prvič, da so lahko tako natančno določili poreklo katerega od delov starodavnega spomenika.

Robert Ixer z univerze v Leicestru in Richard Bevins iz Narodnega muzeja v Walesu sta s preučevanjem vzorcev skal - znanost, ki ji rečemo petrografija - iz Stonehenga po devetih mesecih prišla do zaključka, da nekatere od njih izvirajo iz Pembrokeshira v Walesu, ki leži slabih 260 kilometrov južno od samega Stonehengea.

Nekatere živali imajo sposobnost zaznati vonj kemijskih sprememb v vodi, do katerih pride pred potresom. Po mnenju znanstvneikov bi s tem lahko pojasnili nenavadno obnašanje živali pred potresom, opazovanje živali pa uvedli v sistem napovedovanja potresov. 

Raziskovalci so kemijske učinke prvič začeli proučevati po tem, ko so leta 2009, nekaj dni pred potresom v italijanski L'Aquili opazili, da žabe množično zapuščajo ribnik.

Nove raziskave španskih raziskovalcev so pokazale, da ljudje morda govorimo že veliko dlje, kot smo menili. Trditve so utemeljene na ušesnih kosteh lobanje, ki so jo v začetku 90. let prejšnjega stoletja našli v kraju Sima de los Huesos pri Atapuercu v severni Španiji.

Strokovnjaki so prepričani, da lobanja pripada vrsti Homo heidelbergensis, ki je pred 350 000 leti živela na področju Španije in je prednica bolj znane vrste neandertalcev.

Piše: Aurigo

Iz predela Bartolomeja, se mimo sodišč spustim v srce Cityja. Pri pubu Ye Olde London se že vidi stvaritev arhitekta Wrena, katedrala svetega Pavla. Toda pred katedralo me čaka presenečenje. Prostor pred katedralo so zavzeli protestniki Okupirajmo Wall street ali 150. Zato je obisk katedrale onemogočen.

No, kakor sem že rekel, znamenje začetka dneva (spominska plošča Iliča Lenina) zaznamujejo ostale dogodke dneva. Televizijske ekipe snemajo in intervjujajo protestnike. Govorec z megafonom poziva ljudi. Kar presenečen sem, saj sem iz Bližnjega vhoda vpadel v zahodno urbano protestništvo.

Veverice so ljubke živalce, ki nenehno nekaj počnejo, zbirajo in nalagajo za slabe čase, za kasneje.
Ljudje počnemo enako in še veliko bolj kot to počnejo veverice.
Celo svoje življenje nekaj kopičimo za kasneje…

Nalagamo materialne dobrine v kolikor imamo možnost za to, ali pa v skladišču spomina kopičimo gore znanja o marsičem. Zraven vsega tega se oklepamo še premnogih vzorcev odnosov do sebe in sveta.
Potem so tukaj še zbiranja neštetih receptov ali navodil za bogato duhovno življenje tudi po smrti…
Oklepamo se vraževerij, verstev, avtoritet…

Najdba davne opici podobne živali, za katero so raziskovalci prepričani, da je človekov daljni sorodnik, se je najverjetneje razvila v Aziji in ne v Afriki.
Antropoid primati, primerljivi tako z opicami kot z ljudmi, so se razvili v Aziji, preden so se preselili v Afriko, kjer so odkrili do danes najstarejše ostanke ljudi.

Znanstveniki so prišli do takšnega zaključka, ko so analizirali kosti gležnja. Te kosti so najdene na jugovzhodu azijske države Mjanmar. 37 milijonov let stara kost je najverjetneje pripadala antropoidu, bitju, znanemu kot Amphipithecus. To je bila velika žival, ki je skakala in plezala po drevesih, kjer je živela.

Znanstveniki so prepričani, da fosili, ki so jih nedavno našli v neki medvedji votlini v Karpatih v Romuniji, predstavljajo najstarejše ostanke modernih ljudi v Evropi.

Eden izmed najdenih predmetov, in sicer čeljust odraslega moškega, naj bi segala celo v obdobje izpred 34.000 do 36.000 let. Druge predmete, ki vključujejo tudi obrazno kost najstnika, sicer še testirajo, vendar strokovnjaki menijo, da spada v približno enako obdobje kot čeljust.

Piše: Barbara Škoberne v novi številki Karme plus

Nataša Zorc, poznavalka energijskih bitij narave – dev in angelov – in kristalov ter učiteljica na Duhovni univerzi, se med drugim ukvarja z energijsko zaščito prostorov in posameznikov. Z njo smo se pogovarjali o energijskem raziskovanju prostora in energiji treh mostov v jedru slovenskega glavnega mesta.  

Kaj je energijsko raziskovanje prostora?  
Energijsko raziskovanje prostora pomeni, da pridemo v stik s skrito lepoto in živostjo, ki je za obliko. Podobno je poglabljanju v umetniške stvaritve. Ko poslušamo glasbo, je to načeloma harmonično zaporedje različnih tonov, ki v nas sprožijo različna občutja. Enako velja za arhitekturo, umetniške slike itd.

Kompost lahko razkroji strupene kemikalije – bencin, dizel, mast, gorivo za reaktivna letala, olje, premaze za les, PCB-je, odpadke rafinerij, insekticide, herbicide, TNT…

Kompostni mikroorganizmi ne spremenijo samo organskega materiala v humus, ampak lahko razkrojijo strupene kemikalije v bolj preproste, prijazne, organske molekule. Te kemikalije vključujejo bencin, dizel, gorivo za reaktivna letala, olje, mast, premaze za les, PCB-ji, odpadki rafinerij, insekticidi, herbicidi, TNT, in ostali eksplozivi.

Fosilizirane kosti dolgo izumrlega človeškega plemena, ki so jih našli v Mehiki, so ponovno sprožile debate o tem, kako je vrsta homo sapiens poselila oba ameriška kontinenta.

Danes nekako prevladuje teorija, da so prvotni prebivalci, ki so pred 40. 000 in 12. 000 leti iz Azije preko Beringove ožine prišli na Aljasko in nato naprej v obe Amerik, predniki mongolskih ljudstev. Kmalu po tem, ko so prišli na Aljasko, naj bi se začeli naseljevati proti jugu celine in eventualno prispeli do ozemlja Južne Amerike.