V zgodovinski Gnosticizem se je "vrinila" tudi egipčanska magija stare dobe, saj so bili mnogi praktiki tistega časa aktivni v Aleksandriji. V najstarejših egipčanskih spisih se lahko najdejo zapisi magijskih formul, ki so jih izvajali takratni duhovniki-posvečeniki, da bi zasčitili duše umrlih na njihovi poti po zapustitvi snovnega telesa.

Podobne formule so uporabljali vshodni gnostiki, da so olajšali vzpenjanje Duše umrlih v svetove Plerome ali Kraljestva Božjega, kar jih je bilo potrebno braniti od hudih arhontov, kateri hočejo Duše zadržati večnem suženjstvu astralne - vmesne sfere pokojnikov na našem planetu. To znanje formul in šifer prepoznavanja je bilo pod striktno zaprisego molka. Voditelji takšnih znanj operativne magije so bili Božji Odposlanci, ki so prebujali Duše iz stanja zaslepljenosti materije in njenega vpliva.

Vsa odkritja in vsi neverjetni dosežki znanosti, so rezultat sposobnosti opazovanja.
Ko so nekoč Nikolo Teslo vprašali od kod mu vsa ta kreativnost je odgovoril nekako tako: »Nisem jaz kreativen, saj je kreacija že ustvarjena. Jaz le kombiniram to kreacijo v nove sestavljanke, ki jih vi imenujete izumi in kreacije.

Rekel bi, da imam le nekoliko bolj razvit dar opazovanja".

Gola resnica je, da človek ni ustvaril zemlje, ognja, vode, zraka, dreves, trave, planin, morij, vseh živih bitij…, zvezd, sonca, vesolja…in tudi samega sebe ne.
Subjekt (jaz), se za vse dosežke v tehnologiji in tehniki, medicini in vseh vejah znanosti lahko zahvali le sposobnosti opazovanja.

Večina religij podaja duhovno zgodovino človeških bitja v obliki alegorije. Beseda re- ligija pomeni ponovno povezati, kar je bilo nekoč prekinjeno. Alegorija je slikovit prikaz načina izražanja, ki ima drugačen smisel od teg, kar se neposredno podaja. Tak najbolj znan primer podajanja je krščansko učenje o svaritvi Adama in Eve, njihovega pregona iz raja, o njihovem potomstvu, do nastopa Kristusa.

Gnostična razlaga tega največjega Zahodnega mita pa močno razlikuje od učenja krščanske cerkve.

Na učenje naše zahodne civilizacije je veliko vplivala teozofska doktrina (teozofija - božanska modrost) Helene Petrovne Blavatsky. Samo ime Teozofija izvira iz III. stoletja naše ere,a ustvaril je to ime Ammnios Saccas in njegovi učenci , ki so začetniki eklektičnega teozofskega sistema.

Bog je le eden, številne so le naše predstave o njemu.
Zato je Bog zmeraj sam.

V tej svoji samoti, je ta eden Bog prisoten v neštetih oblikah življenja in prav nobene ni brez njega.
Toda poistoveteni s posameznimi oblikami, ne vidimo Boga, ki je hkrati v vseh oblikah, a za nobeno ni vezan.
Vezani za oblike, ne vidimo in ne zaznavamo vsebine, ki napolnjuje te oblike.
Ker živimo in vidimo le košček celote smo nezadostni, osamljeni in prazni, obupani in nesrečni.

Oblike so del materialnega, ki ga poveličujemo in mu dajemo pomen, ki mu ne pripada, tisto kar je vsebina teh oblik pa ne zaznavamo ker smo premalo občutljivi, premalo dovzetni.
Ko včasih rečemo za koga, da je preobčutljiv ne vemo kako smo v bistvu prav vsi premalo občutljivi in senzibilni, premalo dovzetni.

Prekletstvo raja s tem ni preklestvo, niti ga je treba razlagati z jezo ali obupom, ker je Bog, univerzalni duh popolne harmonije, ljubezen in svetlobe, ne kaznuje niti se jezi. Prekletstvo raja nič več, kot potrdilo znastvenega dejstva.

Kadar s kršenjem univerzalnega kozmičnega zakona, skupina entitet prikliče v obstoj svetovni red , ki se razlikuje od Božanskega Načrta, tedaj je, od tega trenutka pa nadalje, izzvano tudi neujemanje z Interkozmičnem Zarčenjem ali z drugo besedo Svetim Duhom, z delovanjem Svetlobnih Moči Logosa, ki ustvarjajo in vzdržujejo vse kar je ustvarjeno. In vsako nesoglasje povzroča uničenje, bolečine in smrt, kot neposredna posledica.

Odsotnost blagostanja ne pomeni,
da blagostanja ni,
le do njega nimamo dostopa.
Blagostanje ni horizont ekonomije,
blagostanje je horizont duha,
ki se v naravi obnaša kot moč, svetloba,
žitni klas ali kot velika breza ob vodi.
Postavlja se vprašanje daru brez darovalca.
Glede na stanje stvari bi lahko tudi rekli,
da je človek vesoljska krivulja,
nek pecelj na rastlini, izrastek
prefinjenega norca morbidnega telesa,
zapreden v usodno zanko koordinat
in čredne narave nebesnih teles.

Vprašanje raka!
Ko govorimo o problemu raka, njegovemu vzroku in borbi proti njemu, se zavedamo da vstopamo v en najbolj provokativnih in najtežjih problemov našega časa. Toda naša želja ni da damo na to tema še en esej že tako velikemu številu medicinskih in kvazi-medincinskih esejev.

Vsekakor nismo zlonamerni do medicine, klasične, hemopatske ali naravne. Vsaki od njih priznavamo njeno vrednost, toda želeli bi usmeriti pozornost na bistven vzrok raka in na metodo za odstranitev raka. Ta metoda je večini neznana, vendar pa nam kaže ne en možen način, kako je rak lahko odstranjen. In prav zaradi tega je tale razprava v velikega pomena.

Filozof Marsilio Ficino (1433 - 1499). Bil je primer vsestranskega renesančnega človeka, saj je bil pisatelj, prevajalec, glasbenik, zdravnik, pomemben filozof. Vpliv na sodobnike je velik. Dopisoval si je s pomembnimi ljudmi iz cele Evrope. Zaradi svojega prevoda Platonovih del pa je imel pomembno vlogo pri ponovnem odkritju grških filozofov.

Njegovi spisi zaradi svoje globine in čiste vsebine insipirirajo tudi modernega človeka. Najbolj znana so njegova pisma. Za prokaz duha, ki veje iz njegovih besed, navajamo pismo, ki ga je svojemu varovancu Ficinu poslal knez mestne državice Firenc, Cosimo de Medici. Pismo se glasi: Hrepenenje po blaženosti je še vedno zelo sodobna vsebina razprav.

"O veličanstvo!
Vrt ljubezni.
Moje srce je zmožno za vsako obliko.
Ena je vrba za gazele in
Samostan za krščanske menihe in
Tempelj za bogove in
Romarje in
plošče tore in
Knjiga korana.
Sledim veri ljubezni.
Katerokoli pot ubere jezdna žival,
To moja je religija in moja vera".

To pesem je napisal sufi Ibn al Arabija, ki se je rodil leta 1165 v kraju Murcija, v Andaluziji in umrl leta 1240 v Damasku. V nekem obdobju, ko se je islamski svet odlikoval po tolerantnosti in harmoničnem sožitju treh ver: judovska, krščanska in islama, je Ibn al Arabi zapisal delo "Shaikh al akbar", "velikega mojstra" sufizma, ki je v svojih številnih spisih utemeljil nauk o enosti biti.

Piše: Aurigo
ZMAJEVE ČRTE V SAN JUAN de ORTEGA
Misel dneva: Vse se začne znova

Ta tekst o desetem dnevu hoje proti Kompostelji, se mi je sedaj vrinil v moje ostalo pisanje, ob pripravljanju in obdelovanju fotografij Zmajevih linij po Caminu za You Tub. Pri tem sem pri teh španskih cerkvah in katedralah na fotografijah posebej označeval osemkrižni obok ali tudi osem kraki križ. To so bile večinoma gotske cerkve iz 12. do 15. stoletja.

Pri pomanjševanju fotografije sem na eni izmed od teh cerkva odkril bestiarij srednjeveške fantastike. To zmajevstvo predstavlja obok na fotografiji 10 in mislim, da bo precej zanimiv za bralce. A začnimo z mojim potovanjem desetega dne poti po Caminu.

Na spletni strani MMC RTV Slovenija pišejo, da nastanek podvodnega ognjenika ob obali El Hierra, najjužnejšega kanarskega otoka, ponuja znanstvenikom edinstveno priložnost za preučevanje tega procesa. A za prebivalce, katerih preživetje je odvisna od ribištva in turizma, je novica katastrofalna. Vse se je začelo julija 2011, ko je španski Nacionalni geografski inštitut (IGN) zaznal nenadno povečano potresno dejavnost. Nato je oktobra 2,4 kilometra od obale na globini 300 metrov sledil izbruh.

"Dobili smo redko priložnost, da spremljamo rojstvo ognjenika, preden začne bruhati," je povedala Maria-José Jurado, geologinja pri španskem nacionalnem raziskovalnem svetu.

Prazen um je primaren in učljiv, dovzeten ter senzibilen za večno sedanjost in ljubezen.
Toda pogojeni smo tako, da težimo imeti polne ume, da vemo...

Najbrž ni težko uvideti, da človeški ego težko prizna, da nekaj ne ve.
Povsod je predvsem veliko dokazovanja kdo ima bolj prav, sogovorniku se poskuša vsiliti svoje stališče, izhajajoče iz njegovega skladišča znanja in izkušenj, a bore malo se ljudje drug od drugega in iz samih sebe učijo.

V takem pristopu je videti kot bi vsi vse vedeli in skoraj nihče ne sestopi iz svoje pozicije.
Zdi se kot se sogovorniki sploh ne bi poslušali (brali).

Piše: Anja Jurko v novi Vivi www.viva.si

Zdravilna rastlina, ki raste visoko v perujskih Andih, je edina užitna rastlina na svetu, ki uspeva na nadmorski višini nad 4400 metrov, kjer je izpostavljena velikim temperaturnim razlikam, visokemu UV-faktor, pomanjkanju kisika in močnim vetrovom.

Maca (lat. Lepidium meyenii) črpa moč iz neokrnjene andske zemlje, bogate z minerali, njeno zaščito in preživetje pa omogočajo številne pomembne snovi. Poimenovali so jo kar čudežni dar narave, saj ji pripisujejo številne koristne učinke, med drugim tudi povečevanje libida.

Včeraj sem na You Tube gledal dokumentarec z naslovom "The Century of Self" (prevod: Stoletje jaza), ki prikazuje uporabo Freudove teorije o zavesti in nezavednem za manipulativne marketinške in politične namene. Omenjeno področje Freudovih raziskav sicer kar dobro poznam, vendar moram priznati, da sem bil po ogledu pretresen nad tem, kako lahko je bilo ogromne mase ljudi zmanipulirati tako, da so vplivali na njihove nezavedne vsebine, želje in potrebe.

Grozljiva se mi je zdela tudi hladna preračunljivost avtorjev tovrstnih metod in tehnik, ki so povrh še verjeli, da delajo edino pravilno - v splošno dobrobit družbe. Zato sem danes začutil nujo, da zapišem nekaj vrstic o zavesti in zavedanju.

Piše: Krešimir Mišak v novih Misterijih www.misteriji.si

Patenti so se sprevrgli v monopol na zamisli in izključevanje konkurence
Znanje je najbolj dragocena surovina v sodobnem svetu, čarobna beseda, ki ga ščiti, pa je »copyright«. Pravica do reproduciranja. Je ta pravica naš prijatelj ali sovražnik? In ali so človekove zamisli sploh lahko zasebna lastnina?

Dva najbolj znana načina zaščite intelektualnih pravic so avtorske in patentne pravice, a sama zamisel o intelektualni lastnini je nastala iz potrebe po zaščiti avtorskih pravic. V celinski Evropi so se avtorske pravice pojavile po francoski revoluciji, v Veliki Britaniji in Združenih državah pa malo prej, v začetku 18. stoletja. Ideja je bila, da avtorji dobijo lastninsko pravico na pisana dela, da bi se lahko bolj učinkovito pogajali z založniki, ki imajo prevelik nadzor nad ustvarjanjem in razdeljevanjem znanja.

Piše: Aurigo

Že pred prihodom v London sem si ogledoval, kakšna bi bila najcenejša varianta, da obiščem tri znamenitosti Anglije: Stonehenge, Avebury in Glastonbury. Na internetu sem našel varianto potovanja s turističnim avtobusom do teh krajev za 80 funtov.

Zaradi morebitne nočitve v Glastonburyju sem študiral še varianto z železnico, vendar je bilo potovanje v Stonehenge izven dosega železnice. Zaradi tega sem se odločil, da bom obisk teh lokacij prepustil trenutku navdiha ter sreče, ko bom bil že v Londonu in tako se je tudi zgodilo. V prenočišču sem našel turistično reklamno zloženko potovalne agencije in cena za obisk teh treh zgodovinskih krajev je bila samo 60 funtov.

Moderen šolski sistem, ki ga poznamo danes, sploh ni tako moderen. Je produkt dobe izpred približno 200tih let, ki je znana pod imenom Industrijska doba v Evropi. Vsaki dobi človeškega razvoja daje pečat določena miselnost, določen način razmišljanja, določena mentaliteta. Miselnosti dobe industrializacije dajejo pečat stroji, industrija, tovarne. In če na družbo gledamo skozi očala industrije, potem je za nas tudi družba neke vrste velikanski stroj.

Tudi izobraževanje postane nekakšna industrija, šole tovarne in otroci zgolj surovi material. Takšen pogled je neizogiben produkt industrijske mentalitete. Nujno potrebno je poudariti pomen mentalitete, kajti oblika izobraževanja, procesi izobraževanja so le produkt določene mentalitete, iz katere izhajajo. Torej, so sekundarne narave. Če si želimo trajnih sprememb- in te so nujno potrebne- moramo to dejstvo razumeti.

Piše: Aurigo

Na kratko bom povzel zmajeve črte po Londonu in tri zmajeve točke, po tistem, ko sem jih vrisal na tretji zemljevid. Četudi sta imela drugi in tretji zemljevid enako merilo 1:15.000, je pri vrisanju zmajevih črt na zemljevid prišlo pri nekaterih objektih do določenih razhajanj (tudi do 50 metrov), zato sem vzel za meritoren zadnji zemljevid.

Vsa svoja opažanja in dosedanje ugotvitve bom skušal strniti pri opisu omrežja zmajevih črt po Londonu za naslednje raziskovalce zamjevih črt.

Človek že od davnin čuti, da v zvezi z njim nekaj ni tako kot bi moralo biti, da mora obstajati nekaj več od tega kar mu prikazuje prav njegov jaz skozi stanje dvojnosti in ločenosti.
Jaz je psihološki center, ki nenehno deli na tebe in mene, na to kar sem in tisto kar nisem. V sled tega je jaz izvor dvojnosti.

Množice skušajo preživeti svoja življenja tako, da kopičijo čim več materialnega, da se povzdignejo čim višje na družbeni lestvici, naredijo dom, družino. Sreča je za take ljudi odvisna od vseh teh reči. Dokler take cilje dosegajo so navidez srečni, ko pa jim ne uspe, se pojavi obup in nesreča.

Kadar v naše življenje pridejo krize in frustracije, je naš avtomatiziran odziv, da se jim želimo izogniti ali pa poskrbeti, da se čimprej končajo. Dalj časa ko opazujem sebe in, ko se o tej temi pogovarjam z drugimi ljudmi, ugotavljam, da nas je večina ljudi v odzivih na stresne situacije prav nevrotičnih.

Razvili smo več obrambnih mehanizmov: zanikanje, beg, odvisnosti. Rezultat teh pogojenosti je tudi vsesplošno potrošništvo, odvisnost od medijev in vsiljivo obstreljevanje z neskončnim številom ponudb in informacij, ki nas na vsakem koraku odvračajo od tega, da bi pogledali vase in se iz oči v oči srečali z bolečino, ki je v nas. Pa vendar moramo vedeti, da nismo nemočne žrtve marketinških plenilcev. Oni niso ustvarili nas, mi smo ustvarili njih. Če ne bi imeli nenasitnih potreb, potem ne bi bilo ponudbe, kajne?

Na spletni strani enaa.com pišejo, da je bakterija, ki so jo odkrili v sibirskem permafrostu bi lahko občutno podaljšala človekovo življenjsko dobo. Protein, ki ga vsebuje, bi po navedbah ruskih znanstvenikov lahko zavrl staranje v tolikšni meri, da bi človek dosegel 140 let.

Bakterijo, ki so jo poimenovali Bacillus F, so odkrili v trajno zamrznjenih tleh na planimi Mamontova v pokrajini Jakutija. Poskusi na laboratorijskih miših so pokazali, da so tiste, katerim so vbrizgali omenjeno bakterijo, živele 308 dni dlje od ostalih.

Trgamo letnik stoletja

December 2010
Pripravljam se na prvi oziroma drugi pretok vina v kleti. Leto 2010 je bilo septembra zelo deževno, zato moramo biti še bolj pozorni na bolezni, ki se lahko razvijejo na vinu v kleti. Ker vsak človek potrebuje nekaj časa zase, se odpravim na rekreacijo s prijatelji. In glej ga zlomka. Staknem težko poškodbo in svet se v sekundi prične vrteti drugače. Novoletne zabave, voščila … preživljam kar doma.

Januar in februar 2011
Zaradi poškodbe moram mirovati. Udeležim se le kronanja vinske kraljice Slovenije za leto 2011. Kljub bolečinam stisnem zobe, saj vem, koliko ženi Tjaši pomeni srečanje z nekdanjimi kraljicami in obujanje spominov na preteklost. Sama je bila vinska kraljica Slovenije leta 2002. 22. januarja na rojstni dan sina Erazma opravimo 7. Erazmovo trgatev. Za nas je to martinovanje, saj je to naša zadnja trgatev vinskega letnika 2010, ko se zberemo vsi trgači in prijatelji.

Sonja Majcen, koordinatorka mednarodnih programov v Celjskem mladinskem centru in koordinatorka informacijske točke Evropske komisije Europe direct v Celju, je v okviru programa Arctic Training obiskala Arktiko in tam spoznala, kako podnebne spremembe uničujejo to čarobno in hkrati občutljivo okolje.

Program Arctic Training, ki ga je podprla tudi Evropska unija s programom Mladi v akciji, je osemnajsterici mladih iz štirinajstih evropskih držav omogočil, da so nekaj časa preživeli na skrajnem severu planeta in posledice segrevanja ozračja videli na lastne oči, novo znanje pa prenesli v domače okolje. Vsem udeležencem programa je namreč skupno delo na projektih, ki na različne načine opozarjajo na negativen vpliv podnebnih sprememb, ki se najbolj ekstremno kažejo prav na severnem polu.