Srce neba in Srce zemlje sta zaslišala to globoko tihoto, ki se je razlezla po vesolju.
"Kaj se je zgodilo?" sta se vprašala. "Kaj je ta tihota, ki jo slišiva? Zakaj je tolikšna žalost na svetu?

Povprašala sta hribe in reke in odgovorili so jima: "Gospoda, veter bo zagotovo vedel." In vprašala sta veter, ki jima je ponižno odgovoril:" Oče in mati, razlog, iz katerega so vse živali vode, zemlje in zraka utihnile, je otožnost. Nalezli so se je drug od drugega, dokler se ni razlezla vsepovsod. Toda vir vsega, začetek te tragedije je v srcu gozda, kjer je žalost preplavila Pala de Hormiga."

Fotografiranje divjih živali v njihovem naravnem življenjskem okolju je zahtevna zvrst fotografije. Potrebujemo drage teleobjektive, obilico fotografskega znanja in izkušenj, veliko potrpljenja in časa, poleg tega moramo poznati tudi življenjske navade živali.

Precej lažje bomo do fotografij divjih živali prišli v živalskem vrtu, a tudi tam bomo za dobre fotografije potrebovali nekaj fotografskega znanja, spretnosti ter spodobno fotoopremo. Če se odpravljamo v živalski vrt z namenom fotografiranja, je najbolje, da si za to rezerviramo ves dan. Kajti živali imajo različne življenjske navade – ene so najbolj aktivne zjutraj, druge dopoldan, tretje popoldan, nekatere pa se razživijo šele proti večeru.

Ljudje smo si na zunaj precej podobna bitja. Vsi imamo roke, noge, glavo, možgane… Vendar pa je vse to domena vidnega sveta. Vidnega pravim, ker je človek že od nekdaj zelo sentimentalno bitje in včasih neomajno zadržuje spoznanja o sebi in svetu ter ne odstopa od njih niti za trenutek, če se ne skladajo s sentimentalnimi prepričanji.

Vendar pa ne smemo pozabiti, da nas živi na svetu šest in pol milijard. In da je kljub temu, da smo si ljudje zelo podobni, vsak posameznik popolnoma drugačen. In tukaj ne mislim nasprotovati splošno sprejeti resnici, da smo si ljudje z vidika fizičnega telesa zelo podobni. Vendar pa v vsakem človeku obstaja nekaj, kar ga dela popolnoma drugačnega od njegovega sotovariša človeka. Njegova osebnost in njegovo zaznavanje sveta, namreč…

Dragi bralci, kot se verjetno zavedate je eden največjih problemov z okoljem in čisto naravo povezan ravno z uporabo plastičnih vrečk, pa naj si gre za tiste največje pa vse do teh, ki jih zastonj dobimo pri nakupu sadja oz zelenjave.

Razsežnosti uporabe in posledično onesnaženja s plastičnimi vrečkami najlažje osvetlimo z nekaterimi številkami, in sicer zemljani porabimo 1 miljon vrečk vsako minuto, Slovenci pa povprečno uporabimo okoli 200 do 300 vrečk na leto na osebo, 98% vrečk nikoli ne dočaka recikliranja, zato se količina vrečk, ki onesnažujejo našo naravo vsako sekundo nenehno povečuje.

Zadeva: Tiskovna jutri v sredo 09.07.2008 na ulici pred Radijem Koper in Primorskimi novicami ob  10 : 30 zaradi nespoštovanja pravne države R. Slovenije in parkirišča Luke Koper v Ankaranu ob školjčni sipini in napoved gladovne stavke do uresničitve zahtev in sestanka z g. Janezom Janšo Naša sveta dolžnost Slovencev je obraniti narodno dediščino Slovenske Istre pred vandali in barbari, katerim gre samo za dobiček in so postavili kapital pred človeka in naravo.

V Ankranu kršijo ustavo R. Slovenije - 32. člen do svobode gibanja, za kar je že najmanj pol leta obveščena tudi varuhinja človekovih pravic g. Zdenka Čebašek Travnik, pa ni dala niti ene izjave za medije o tem ?!? V Ankaranu navkljub obljubi predsednika vlade R.Slovenije  Janeza Janše in ministra za okolje Janeza Podobnika, da bodo črno gradnjo umaknili, se naprej skladiščijo avtomobile na sami morski Obali.

Piše: A. K. v novih Misterijih www.misteriji.si

V prehrani šimpanzov morda tiči ključ tudi do človekovega zdravja
V medicinskih poskusih uporabljamo šimpanze, ker so najbolj po­dobni ljudem. Ampak če so nam tako podobni, zakaj jih izrabljamo samo za zdravljenje svojih bolezni, ki smo si jih sami nakopali z ne­zdra­vim življenjem? Zakaj se ne bi od njih tudi česa naučili – denimo zdravega načina življenja in prehranjevanja?

Šimpanzi so zelo podobni ljudem. Raziskovalci z Inštituta za komunikacijo med šimpanzi in ljudmi na Washingtonski univerzi (WCU) so po podrobni pro­u­čitvi obnašanja šimpanzov postali pre­pri­čani, da so ta bitja veliko inteligentnejša, kot si mislimo. Menijo, da imajo šimpanzi svoj jezik in svojo kulturo, na kar niti ne po­mislimo, najbrž zato, ker šimpanzi ne govo­rijo.

Ali ste kdaj slišali za Jesse Owensa, znanega afro ameriškega atleta, ki je postavil prvi svetovni rekord še v času svoje srednje šole? Je ena največjih oseb vseh časov v svetu športa. Ko je bil študent, je v eni uri podrl tri svetovne rekorde.

Najbolj pa je znan po tem, da se je ponorčeval iz Hitlerja in njegovih nacističnih prijateljev med Olimpijskimi igrami leta 1936. Njegov talent, fizične zmogljivosti in močan karakter so mu pomagale osvojiti tri olimpijske rekorde in štiri zlate medalje.

Ali mislite, da vi niste zmožni takšnih dosežkov? Morda imate prav, vendar pa stvari morda le niso takšne, kot se zdijo. Kljub temu, da je imel Jesse Owens telo atleta, pa je razumel tudi kaj loči zmagovalce od poražencev. Tako je zapisal v svojih spominih:

Moji spomini na slovenskega pesnika, pisatelja, dramatika in prevajalca Mateja Bora segajo v davno leto 1955, ko je pripravljal izdajo svoje mladinske zbirke Slike in pesmi o živalih .

Matej Bor s pravim imenom Vladimir Pavšič iz Grgarja pri Novi Gorici je prihajal na uredništvo Primorskih novic v Solkanu, kjer sem bila tedaj zaposlena. Prinašal je razne prispevke s književno in gledališko kritiko, ki smo jih objavljali.

Nekega dne me je glavni in odgovorni urednik Rudi Vogrič predstavil Mateju Boru kot mlado dekle, ki rado pesni in kaj napiše. Matej Bor je rad delal z mladino in mlade spodbujal k literarnemu delu. Beseda je dala besedo, pogovarjala sva se o poeziji in Matej Bor mi je obljubil, da me bo obiskal na mojem domu v Solkanu.

Ženske in moški – dva svetova, ena ljubezen

Da je ženska srečna z moškim, ga mora malo ljubiti in močno razumeti.
Da je moški srečen z žensko, jo mora močno ljubiti in je ne poskušati razumeti.

Moški so z Marsa, ženske z Venere
Ženske cenijo lepoto, komunikacijo in medsebojne stike. Ker želijo sodelovati, rade pomagajo drugim in se družijo z njimi. Za ženske so dobri odnosi pomembnejši od dosežkov in rezultatov, so bolj čustvene ter obdarjene s psihološkimi sposobnostmi in intuicijo. Bolj imajo razvito empatijo in tudi potrebo, da izrazijo svoja čustva.

Po drugi strani pa moški cenijo moč, učinkovitost, borbenost in svojo izpolnitev najdejo predvsem v uspehu in znanju. Samozavest moških je odvisna od njihove sposobnosti doseganja ciljev in rezultatov. Moški imajo v sebi težnjo, da sami rešujejo težave in ne čutijo velike potrebe, da bi govorili o njih. Težje tudi spregovorijo o svojih čustvih, saj se jih morda niti ne zavedajo.

Vabljeni na delavnico

PREBUDIMO ZEMELJSKEGA ANGELA V SEBI S HOJO IN PLESOM PO ŽERJAVICI

V sebi smo vsi angeli, nosilci angelske božaske kode. Smo božanska bitja luči, bitja neomejenih možnosti. Smo zemeljski angeli. Proces, oziroma transformacija, ki se trenutno dogaja na planetu Zemlja nas pelje k temu cilju. Spoznati kdo v resnici smo. Vrniti se k resnici.

Odkriti oz. v življenje obuditi našo lastno zlato božansko kodo, DNK zapis, ki nosi sporočilo naše božanske resnice. Prevzeti odgovornost za svoje življenje, za svojo kreacijo. Naučiti se uporabljati orodja, ki so nam dana v pomoč pri obujanju naše lastne božanske energije.

Piše: Meta Vrhunc v novih Misterijih www.misteriji.si

Biološko dinamična metoda pridelovanja hrane
Najdragocenejša zapuščina naših prednikov so kulturne rastline. Šest do osem tisoč let pred Kristusom jih je človek v sodelovanju z duhovnim svetom in kozmosom ustvaril iz divje rastočih rastlin. Naša zna­nost tega ne zna ponoviti. Tisočletja so vsa žita, zelenjavo in sadje, temelj pre­živetja, naši predniki leto za letom se­ja­li in čuvali, predajali svojim otrokom kot najdragocenejšo zapuščino.

Kulturnih rastlin ne najdemo na trav­ni­kih ali v gozdu. Da rastejo in rodijo, potrebujejo negovano zemljo in skrbnika, ki za vsako ve, kdaj sejati, kdaj po­spraviti, kako skrbeti, da oblikujejo se­me, da bo nova rastlina lahko zdravo rasla v neomejeno bodočnost. Vsaka rast­lina je drugo bitje, potrebe so različne, pri­delek pa dober le, če jim ustrežemo.
Do pred dvesto leti so naši predniki svo­jo hrano, žita in vso zelenjavo, pa tu­di semena za ponovne posevke pridelo­vali sami. Pestrost kulturnih rastlin je bi­la izjemna in kmet res samostojen.

Za zaščito svojega zdravja smo Slovenci premalo telesno dejavni. Telesna aktivnost še posebej upada med otroci.

10. maja obeležujemo svetovni dan gibanja. Glavni cilj tega dne je ozaveščanje javnosti o pomenu telesne dejavnosti za zdravje. K nastanku najpogostejših bolezni poleg genetskih dejavnikov tveganja prispeva tudi nezdrav življenjski slog. Zato je geslo dneva Telesna dejavnost za vse, je pojasnila Erna Kraševec Ravnik z Inštituta za varovanje zdravja RS.

Na okrogli mizi, ki jo je ob svetovnem dnevu gibanja pripravil Cindi Slovenija v soorganizaciji z ministrstvom za zdravje, je Ravnikova opozorila, da so danes najpogostejše bolezni srca in ožilja, rak in sladkorna bolezen, s primerno telesno dejavnostjo pa bi lahko po njenem mnenju zmanjšali tveganje za nastanek omenjenih bolezni.

Dandanes ima ogromno ljudi probleme s svojim samospoštovanjem. Nespoštovanje samega sebe ogroža osebno in poklicno življenje. Ko ti gredo stvari narobe, ko misliš, da se je svet zarotil proti tebi, takrat je zelo pomembno, v kakšni luči se vidimo. Če si dopustimo grajanje in poniževanje samega sebe, se bodo problemi le še poglobili.

V tem članku boste izvedeli, kako izboljšati videnje samega sebe in z lahkoto premagovati vsakdanje ovire in težave.
Slovar pravi, da spoštovanje pomeni biti pozoren, ceniti in odobravati nekaj ali nekoga. Torej spoznati kvaliteto, pomembnost in veličino.

Nekega dne je mož našel bubo metulja. Nekega dne se je v bubi prikazala majhna odprtinica; mož se je usedel in nekaj ur opazoval metulja, kako se je boril rešiti svoje telo iz te majhne odprtinice.

Nato je izgledalo, da se je metuljev napredek povsem ustavil. Kot da je to vse, kar je metulj lahko naredil in da naprej več ne gre.

Mož se je odločil pomagati metulju. Vzel je škarje in odrezal ostanek bube. Sedaj je metulj z lahkoto izplaval. A imel je oteklo telo in majhna ter nagubana krila.

Piše: Bern Jurečič v novi reviji Karmaplus

Naš svet je vedno bolj napet, nemiren in neprijazen. Ali smo si ga takega napravili oziroma pripravili sami ali ne, za posameznika pravzaprav niti ni zelo pomembno. Vsakdo namreč prvenstveno razmišlja o tem, kaj se mu dogaja, kaj lahko napravi zase, za svojo družino, za svoj jutri, o preživetju. Politična, ekološka, finančna, zakonska ali zdravstvena kriza se dotika skorajda že vsakogar na svetu, odvisno od okolja, v katerem živi, in od pričakovanj oziroma možnosti, ki mu jih ponuja življenje.

In da pod pritiskom tudi posameznik ne deluje tako, kot pričakuje sam in kot od njega pričakujejo tudi drugi, ni niti čudno. Ker pa vsakdo izmed nas v sebi nosi desetine vzorcev, pridobljenih v otroštvu in dobi odraščanja, tistih vzorcev, ki v veliki meri določajo naše obnašanje, reakcije in tudi izhod aktivnosti, je čisto mogoče, da kateri izmed teh vzorcev ob določenih pogojih (na primer ob pritisku) na plano privrejo v popolnoma nepričakovani obliki ali pa intenzivnosti.

Razumevanje pravega namena meditacije pomaga pri vzpostavljanju pravilnega odnosa do nje in do tega, da nam postane nepogrešljiv in prijeten del življenja.

Ko meditacija izgubi na pomenu
Občasno slišim od koga, ki je prej redno meditiral, da zdaj ne uspe več. Meditacija mu predstavlja le še občasno tehniko sproščanja, sicer pa je 'zaposlen z drugim delom', 'je v drugačnem okolju' ali pa je 'bolj prizemljen' in se ne želi 'preveč odmakniti ali umiriti'. Meditacija je postala bolj dolgočasna, naporno polurno sedenje, v katerem se bojuje z mislimi, premleva izkušnje in se nenehno oddaljuje od same meditacije. Zaradi tega ima morda slab občutek in za nekaj časa tudi preneha z njo.

Sodeč po poročilu evropske komisije smo prišli do točke ko je verjetnost da bomo »zadeli« izdelek z ostanki pesticidov 50:50. V najbolj svežem poročilu (ki se nanaša na leto 2005!) tako preberemo, da so ostanke pesticidov ugotovili v 49 % pregledanih izdelkov, od tega je bila zgornja dovoljena meja prekoračena pri 4,9 % vzorcev po nacionalni zakonodaji oz. pri 3,1 %, če upoštevamo le evropsko zakonodajo.

Odstotek živil, v katerih ni bilo ostankov pesticidov, od leta 1999 vztrajno upada. Tako smo s 64 % živil brez pesticidov padli na 52 %, kar je najnižje, odkar se spremlja prisotnost pesticidov. Delno so ti rezultati posledica boljšega nadzora in zmogljivosti laboratorijev, ki zdaj lahko ugotovijo tudi manjše vsebnosti ostankov pesticidov kot včasih. Vendar ta razlaga v celoti ne zdrži, ker se odstotek ugotovljenih prekoračitev dovoljene količine pesticidov v živilih nenehno povečuje. Ta je v letu 1996 znašal 3 %, v letu 2005 pa 5 % vseh živil.

V vsakem letu, mesecu in dnevu se nahajamo v drugem številu, ki označuje možnost delovanja v teh periodah. To število nam pomaga razumeti, zakaj se nekaj dogaja prav v tem trenutku, omogoča nam poiskati vzroke za te dogodke in z njegovo pomočjo lahko načrtujemo prihodnja delovanja.

Opozoriti vas moram, da v vsakem letu občutimo poseben vpliv ene od črk našega imena in priimka, ki ga lahko posebej analiziram samo pri osebni napovedi.

Število svojega osebnega meseca dobimo tako, da prvo izračunamo svoje osebno leto. To se izračuna tako, da seštejemo dan in mesec rojstva ter kolendarsko leto:

Pred kratkim se je na Bledu končala Regionalna konferenca Caritas Europa pod geslom: „Od izključenosti do enakosti v Evropi“. Konference, ki jo je vodila slovenska Karitas, se je udeležilo več kot 100 predstavnikov različnih organizacij Karitasa. Udeležence je pozdravil tudi podpredsednik Vlade RS.

Karitas naj bi pomagal ljudem v stiski in revščini. Tako se vsaj predstavlja. Vendar, ali je res tako?

Karitas je organizacija, ki jo je ustanovila Katoliška cerkev. Zato je ta organizacija dolžna uresničevati naloge te cerkve. Glavna cerkvena naloga in tako tudi naloga vsakega katolika kot tudi vseh katoliških organizacij je po besedah papeža Benedikta XVI., ki jih je nedaleč nazaj oznanil v Savoni, pokristjanjevanje oz. evangelizacija. To velja torej tudi za Karitas.

Spis, ki je pred tabo, je namenjen tebi, o duša. Tebi, ki tavaš v tem svetu in iščeš svojo srčno izpolnitev. Tebi, ki tako pogosto prodajaš sebe, da bi prejela tisto, brez česar ni veselja, niti resničnega življenja ... Ali si že našla? Še ne?! In kaj predvidevaš, da moraš še storiti sedaj, da bi končno lahko prejela tako goreče iskano srčno izpolnitev v ljubezni?

Kakšni glasovi se vse dvigajo v tebi? Ali si to res ti? Živi tvoja predstava o ljubezni na pravem temelju? Ali res misliš, da se je za ljubezen potrebno truditi, da bi jo lahko prejela? Obstaja le en izvir življenja, en izvir modrosti in en izvir sreče. Čeprav on nima korenin v tem svetu, ga lahko najdeš le tukaj. Celo več. Ti, o duša, si poklicana k temu, da odkriješ ta zasuti izvir, ga očistiš ter iz njega ponovno piješ vodo življenja.

Nikoli nisem verjela, da je svet lahko tako nepopoln, da bo v moralnem pogledu slabše, kot je bilo. V svoji fikciji ali svoji viziji sem videla, da obstaja neka skupna pogojenost, ki nas bo privedla v boljše čase. S tem imam v mislih zakoličenje odnosov, ki temeljijo na demokraciji in državnem mehanizmu, katerega ureditev naj bi zagotavljala socialno in pravno državo. To se mi zdi najpomembnejše. Doživela pa sem disfunkcije države, ki izhajajo iz nekontrolirane avtonomije.

Kar se dogaja, mi jemlje dih.

Iz notranje stagnacije in zgodovinske stvarnosti kolektivistične utopije smo se znašli v starem – novem svetu, ki mu je čas podaril le oči za jasnejše videnje stvari. Kar ni zakrivil fašistični, nacistični in komunistični fanatizem, je zakrivil neoliberalizem z dinozavri, ki so zavladali moji deželi.

1.) Radi se primerjamo in tekmujemo z drugimi. Pri njih ponavadi vidijo le dobre, kvalitetne, pozitivne lastnosti; dobre navade, razvade - pri sebi samo slabe. Mnenja drugih, menijo, so vedno bolj pametna, besede bolj premišljeno izrečene, stavki bolj dodelani.

Vse kar drugi naredijo je hvale vredno in vrhunsko, kar naredijo sami je zanič. Zase pravijo, da so nihče, nič in ničvredni, a globoko v sebi le vedo, da temu ni tako. Živijo v deželi brezciljnosti, čeprav imajo natančno postavljene cilje. Zelo dobro se jih zavedajo le govorijo, da jih nimajo. Ne upajo si jih priznati naglas. Prepričani so, da do njihove realizacije itak nikoli ne bo prišlo.

Lani maja sem se pridružila skupini iz Velike Britanije, ki je že štirinajstič obiskala Bosno in Hercegovino. Skupina je del organizacije "Through heart to peace" - Preko srca do miru, ki je nastala med vojno z namenom povezati ženske tega sveta, da bi skupaj lahko ustavile grozno, uničujočo in neizmerno bolečo pošast: vojno.

Lani maja so že štirinajstič obiskale Bosno in Hercegovino ter v Kozaracu priredile štirinajsto konferenco organizacije, katere namen je povezati čim večje število ljudi, jim dati možnost pogovora in osvetljevanja problematik, ki jih pestijo, ter jim pomagati pri boju za preprečevanje etničnega čiščenja in kršenja človekovih pravic.