Pojasnilo dobrohotnim bralcem mojih misli

Zaradi jasnosti povem, da se moj zadnji stavek v prejšnjem komentarju nanaša na osebek, ki je moje misli diskvalificiral kot nesmislice in ne na tiste dobrohotne bralce, ki so sposobni najti v mojem besedilu nekaj več, kot je našel komentator, ki me za zaveso lastnega delovanja hoče deformirati in prikazati v lažni podobi. Takšne interpretacije pa so za avtorja žaljive.
Zanimivo, da so zgornje razlage mojih misli vkalupile in ogradile razlagalca samega med arzenal psihičnih vsebin, od tesnobe do najbolj skritih fantazem in bolečin prikazati samega sebe, obdarjenega z lastno nemočjo ne le razumevanja, temveč tudi sprejemanja kar sem povedala. Res je, da je vsaka misel stvar interpretacije, vendar interpretacije se ne morejo oddaljiti od bistva stvari in ciljati na predhodne razprave, ki so bile povsem nekaj drugega, kot so zapisane razmislice.

Postmoderna etika ne vidi rešitve v velikih znanstvenikih, ki podajajo različne analize in poglede, ki si prizadevajo z različnimi teorijami zagotoviti čim več gotovosti. Moralno stališče je prav to, da človek negotovost sprejme in skuša z njo živeti. V brezosebni situaciji (zdravega ali bolnega egoizma - ne vem kje je ta črta in kaj bi ta pojemnil) pa človek ni zaskrbljen za blagor drugega. Tak cilj bi pomenil sebičnost. Prokrustova postelja, v katero tlačijo človeka in ga hočejo nasilno prilagoditi določenih merilom, normam in ideologijam pa ni za današnji čas in ne more biti etična perspektiva. Neka naučena pravila, ki stopijo na mesto moralnega jaza, se ne odlikujejo po svoji sposobnosti biti odgovoren za drugega. Ta odgovornost za drugega pa je dejanje samopostavitve.

Vera v Boga, ki jo zgornji komentator nenehno z zasmehovanjem izključuje in tudi izročila iz Biblije, pa človeku lahko pomagajo razumeti kakšen smisel imajo besedila zame ali zate tukaj, zdaj, z drugimi besedami pomagajo brati znamenja časov in časa v dialogu s specifičnimi situacijami v luči tistega, kar je besedilo razodelo. Izključevanje pa pomeni zamavčen razum z materialistično ideologijo, ki ne omogoča sprejeti totalnosti sveta in človekovega mišljenja kot celote. Totalnost veta je realnost, v kateri živimo. Odrivanje Boga iz zavesti človeka ne prinaša odrešitve, ker Bog ni ničesar kriv za neumnosti, ki jih človek počenja. Popolnost Boga pa je lahko merilo za popolnost, ki jo človek želi doseči. Sodobni italijanski filozof Gianni Vattimo pravi, da danes nihče ne bi smel reci, da Bog ne obstaja in niti nasprotno, da sta njetov obsoj in narava enkrat za vselej racionalno ugotovljena. Moderni razum ima svoje korenine v hebrejsko-krščanskem izročilu in si jih izven njega ni mogoča zamišljati, pravi Vatimmo. Treba je razumeti, da smo ujeti v zakonitost procesa, v katerega smo vključeni in ga ni mogoče interpretacijsko izključiti. Najmanj pa z nasiljem, beseda pa so včasih hujše nasilje kot orožje, ker spodbujajo k njegovi uporabi.

Odgovornost za drugega relativizma ne kliče in ne postavlja za svoj temelj in tudi izključevanja misli ne. Tu je človek svoboden. Kdor želi zatreti vsako sled razumnega samoozaveščanja življenja, lahko spravlja človeka samo v obup. Moje misli povedo, kako pomembno je da delaš na sebi in ne da se tolažiš s tem, saj tudi drugi ni odgovoren zate ali za tretjega. Vsak gradi samega sebe. S tem pa ne bo etika videna samo kot enost temveč se bo s seštevkom etičnih ljudi, odgovornih za drugega kot integralna eksistenca in pojem, kazala pluralno. Skratka gre za sposobnost odkriti v sebi lastnost biti etičen in dober človek. To je bistvo mojih razmislic. Vsak jih razume tako, kot jih hoče razumeti. Na izzivanje, podtikanje in izkrivljenje pomena mojih misli pa ne mislim več odgovarjati. Vse to prhanje pod mojim prispevkom pa mislim, da ni več spodobno. Škoda je moje energije!

LP Tatjana

[ Odgovori na to | # ]