Numerologija je ena najstarejših znanosti, ki se opira na razlaganje simboličnih znamenj, ki jih prepisujemo številom. S stališča simbola ima vsako število posebne lastnosti in dobro razlaganje lahko pripomore k spoznanjem o trenutnem in bodočem dogajanju v človeku in okrog njega.

Pomaga nam, da bolje spoznamo sebe in ljudi, ki nas obkrožajo. Omogoča nam ustvariti lepše življenje, z njo lahko pokukamo v preteklost, razumemo sedanjost in načrtujemo prihodnost.

Črke, iz katerih je sestavljeno ime in priimek, imajo svoj pomen v številkah, ki jih predstavljajo.

Ameriško podjetje Nortstroms, ki prodaja ženska, moška in otroška oblačila, ima k stranki usmerjeno politiko. Zagotavljajo, da če stranka ne bo zadovoljna z njihovimi artikli, bodo vzeli nazaj katerikoli kos oblačila, kadarkoli, zaradi kateregakoli vzroka in tudi brez računa. Do stranke se vedejo odgovorno, ji zaupajo in bi radi ustregli njeni želji.

Nekega popoldneva sta v njihovo trgovino v Južni Kaliforniji prišla starejši gospod in gospa z oblačili in od prodajalca zahtevala, da jima jih zamenjajo. Uslužbenec za reklamacije je po skrbnem pregledu ugotovil, da tega artikla ni v njihovem prodajnem programu in to povedal stranki. Stranki sta se sklicevali na njihovo prodajno politiko in zahtevala vračilo denarja.

Univerzalno življenje je izdalo novo brošuro z naslovom:

Pot v Kozmično zavest
Sreča, svoboda in mir
1.del

»Pot v Kozmično zavest« - resnično obetaven cilj. Res obstaja taka pot? In če, kdo nam jo lahko pokaže?

To pot nam lahko pokaže samo tisti, ki jo je sam pre­hodil in živi v tej zavesti. Prav zato, ker se na prvi po­gled večini med nami zdi neverjetno, da je kaj takega možno, nam Gabriele v tej drobni brošuri najprej po­jasni nekaj odlomkov lastne poti, ki jo je pripeljala do te zavesti.

Da nam vpogled v nekaj korakov, ki jih je sama napravila na tej poti. Zaslutimo, da tudi zanjo, ki jo je Bog, Oče nas vseh, imenoval Svojo prerokinjo in po­slanko za ta čas, pot v Kozmično zavest nima nič opraviti z nenadnim »doživetjem presvetlitve«.

Petčlanska družina je uživala dan na plaži. Otroci so se kopali v oceanu in delali gradove iz peska, ko se je pojavila majhna stara ženska. Njeni sivi lasje so plapolali v vetru in njena obleka je bila umazana in razcapana. Momljala je nekaj zase, pobirala stvari s plaže in jih dajala v torbo.

Starši so poklicali otroke in jim rekli, naj se držijo stran od ženske. Ko je šla mimo in se sem in tja sklonila in pobrala stvari, se je nasmehnila družini. Toda njenemu pozdravu niso odgovorili.

(Blog - resnična zgodba)

Ob večerni mračni uri je flirtal z belo Krizantemo. Bil je visok in stasito grajen moški. Ona je bila Krizantema, ki mu je izkazovala le svoje zamrznjeno osrčje in bele korenine. Kakor ledena arabeska na oknu je bila. Začutila je, kako ji njegova dolga roka drsi in sega v nedra. Drgetala je, sklonjena s svojimi belimi lasmi nad ognjiščem. Njega je obdajala žerjavica, gledal jo je s svetlimi očmi kot ptica ujeda. Imel je nenavadno ukrivljen ostri kljun in zakrivljene kremplje.

Žareči čudež ognja v njegovih očeh je predstavljal za slabokrvno Krizantemo nedosegljivo moč. Nekaj lovskega je bilo v njem, ki jo je privlačilo. Še nihče je ni nikoli zalezoval zaradi njene beline. Nihče ni vohal sledi, če ima v koreninah kakšno kapljo krvi. Nastavljal ji je past, saj bi moral izslediti vsaj eno njeno kapljo krvi, a v njej je plavala le vzhajajoča luna.

Nekoč je živel star sufi, ki se je preživljal s prodajanjem vseh vrst krame in ostankov. Videti je bilo, da mož ni razsoden, kajti ljudje so mu pogosto plačevali z neuporabnimi kovanci in sprejemal jih je brez protesta, ali pa so ljudje trdili, da so plačali. pa niso, in on je to sprejemal.

Ko je prišel njegov čas, da umre, je dvignil oči proti nebu in rekel: "Oh, Alah! Sprejel sem mnogo neuporabnih kovancev od ljudi, toda nikoli jih nisem obsojal v srcu. Domneval sem, da se ne zavedajo, kaj delajo. Tudi jaz sem neuporaben kovanec. Prosim, ne obsodi me."

Tako kot je pravo bistvo človeka skrito očem, pa vendar vsakega človeka na svoj način osmišlja in ga dela enkratnega, tako ima tudi narava svoje skrito bistvo, ki posamezne kraje in prostore dela skrivnostne, zdravilne, čarobne, svete, divje ...

Zagotovo vsak prostor najprej obeleži njegova zunanja podoba – skladnost, lepota, nedostopnost, mogočnost ... hkrati pa na vsakem prostoru lahko začutimo nekaj, kar se nas dotakne čisto nalahno in komaj zaznavno, kar prebudi v nas različna občutja, kar nam da misliti ali nas povabi v raziskovanje. Če želimo razumeti to skrito govorico prostora in ne le govorico – temveč njegovo življenje, se moramo odpreti vanj po drugih poteh – preko zunajčutnih zaznav.

Jeremija je ljubil zelo veliko žensko. Vsak večer jo je spremljal z dela domov in vsak večer bi jo rad poljubil, toda bil je preveč boječ.

Nekega večera je zbral pogum. " Ali dovoliš, da te poljubim?" Privolila je. Toda Jeremija je bil izredno majhne postave in tako sta se ozirala okrog po nečem, na kar bi se mogel povzpeti. Našla sta zapuščeno kovačnico z nakovalom, ki je Jeremiju omogočilo ravno primerno višino.

Ko sta potem šla naprej približno pol milje, je Jeremija rekel:"Ali bi lahko dobil še en poljub, draga?
"Ne," je rekla ženska. "Dala sem ti enega. To je dovolj za nocoj."
Jeremija je rekel:" Zakaj mi potem nisi preprečila, da vlačim to prekleto nakovalo s seboj ?"

Prazen list zre vame in se sprašuje, le kaj tokrat želim od njega. Prazen list si ne želi spomniti ničesar, kar sem pisal zadnjič, kaj šele tistega, kar je dlje nazaj. Prazen list ima prav. Prazen list živi za tisto, kar šele bo. In ne samo to, sedaj je njegov čas. To, kar sedaj doživlja, ga polni in izpolnjuje.

Zaradi tega, kar se ravno sedaj dogaja, prazen list ni več prazen list. In tako je spet minilo tisto, kar sem imenoval prazen list. Kje je torej tisti sedaj? Kje je trenutek, ki mu lahko rečem sedaj in ne prej ali potem?

Piše: Tili Kojić v novi Vivi www.viva.si 

Vsako leto se knjižne police šibijo po vedno novimi knjigami o dietah in hujšanju, namenjene hordam potrošnikov, trdno odločenih, da bodo do poletja v resnici izgubili odvečne kilograme.

Letošnja ponudba sega od diet z nizkim deležem ogljikovih hidratov in veganskih diet do brezkofeinskih in čajnih diet. Nekatere temeljijo na priporočilih strokovnjakov za prehrano, druge ne, vsem pa je skupno, da obetajo dober zaslužek.

V nadaljevanju si preberite povzetke desetih najpomembnejših diet v letu 2008 po izbiri ameriškega časnika Times.

Na vhodu v pristanišče sedim v senci bara in pijem hladen, sveže stisnjen pomarančni sok. Zapravljam čas, uživam. V realnem svetu – čakam. Čez polnih šest ur imam letalo za na Ciper. In ker čakanje načeloma sovražim, to sovraštvo vedno omilim z nečim prijetnim – zato sem tu.

Po vseh letih potovanj, ki so za menoj me je vse preteklo čakanje odlično usposobilo, da se v trenutkih, kot je ta, prelevim v lenobno dopustnico. Namesto neskončnih nestrpnih pogledov na uro v hladnih, dolgočasnih čakalnicah letališč je nekajurni skok do pristanišča in sok tu bolj uživaško privlačen kot katerakoli druga oblika tavanja po mestu, ko bi prepotena do kože in opremljena s celotno prtljago skakala naokrog za znamenitostmi.

VALOVANJE V RIBNIKU

Ajahn Succito je v budističnem svetu eden najbolj znanih in cenjen učiteljev. Kot budistični menih Theravada tradicije opravlja funkcijo predstojnika samostana Cittaviveka blizu Chithursta, West Sussex, hkrati pa potuje in uči po vsem svetu.

Letos julija na povabilo slovenskega budističnega društva Bhavana prihaja v Slovenijo, kjer bo imel najprej odprto predavanje, nato pa vodil še sedemdnevni meditacijski retreat.

Spodnji intervju je prirejena različica pogovora z Ajahn Succitom, ki ga je prvotno objavila Insight Meditation Society (IMS), http://dharma.org/ims/.

Intervju priredil Janez Ferjančič

Piše: Zoran Milivojević, dr. med v novi Vivi www.viva.si

Zgodba iz ordinacije
Marinka se je po skoraj dvanajstih letih slabega zakona naposled odločila za ločitev. Po ločitvi se je srečala s tesnobo in občasno depresivnostjo. Glavni razlog zanju je bil v tem, da se z nekdanjim možem nista odločila za otroka. V resnici je šlo za slab zakon, v katerem ji ni uspelo najti skupnega jezika z možem. Ta je občasno pil in bil celo tudi fizično nasilen.

Marinka poudari, da se je poročila s povsem drugačnim človekom, ki se je šele po nekaj letih zakona popolnoma spremenil. Marinka je ves čas upala, da se bo spremenil in spet postal takšen, kot je bil v obdobju pred poroko in na začetku njunega zakona. Občasno, ko so šle stvari razmeroma dobro, je bila polna upanja, da se mu bo uspelo "vrniti" in biti takšen kot nekoč, toda takšnim dnevom so sledili tedni in meseci, v katerih se je on počutil slabo in se tako tudi obnašal.

Predstavljajte si banko, ki vaš tekoči račun vsako jutro napolni z 10.000 evri. Vendar se vsota ne prenaša na drugi dan.

Vsak večer banka izbriše ves preostali znesek, ki ga niste utegnili porabiti med dnevom.
Kaj bi storili? Zapravili bi vsak tolar posebej, seveda!

Vsak izmed nas ima takšno banko. Imenuje se ČAS. Vsako jutro nam priskrbi na razpolago svojih 86.400 sekund. Vsako noč se izbriše vsota, ki je čez dan niste uspeli izkoristiti za dober namen. Ne prenaša se na drugi dan in ne dopušča prekoračitev.

Skoraj vsakemu od nas je že kdo kdaj solil pamet. Prav izraz mi je prišel na misel, ko opišejo neko osebo kot: on se še ni našel, tava po svetu in čaka, da mu bo vse padlo v naročje.

Sodeč po knjigi Dragulj je v tebi, lahko rečem, da to sploh ni taka neresnica. Ko se prepustiš stvarstvu oz. se predaš energiji, ki naj bi nas ustvarila. Kdo bo vedel kaj je najbolje zate, kot tisti, ki te je ustvaril. Ne govorim o starših. Govorim o stvaritelju. Lahko tudi nekateri rečejo, da je to Bog. Jaz bom rekla, da je to nekaj, kar nam riše pot, najlažje bi rekla, da je to neka nevidna energija, ki se vidi v tem, kar počnemo. Predvsem takrat, ko se nam nekaj zgodi oz., ko se zgodi tisto, kar ni bilo pričakovano. Naključij ni! Torej energija, ki poskrbi, da se nam v življenju nekaj zgodi. Žal, tudi slabega.

Četrta faza je faza neotipljivega sveta (fantazij) ampak, ker sem o njih že pisala, jih bom tokrat obšla in se dotaknila raje zadnje, pete faze nevrotičnega kolesa, ki se imenuje faza prisilne otopelosti. Kot nam že beseda pove, je oseba v fazi otopelosti otopela. Doseže jo prisilno in sicer s prenajedanjem, bruhanjem ali samopoškodbo. Otopelost nastopi že med intenzivnim omamljanjem, povečini pa se dokončno razvije in je najdaljša po omamljanju.

Traja največ en dan. Takrat je človek popolnoma omamljen. Srečen je v svojem blodnjaku. Izpolnjen, čeprav izgubljen. Njegov um je delno umrtvičen. Deluje odsotno, kar pa ne pomeni, da ni priseben. V tej fazi ni ranljiv, ni občutljiv, razdražljiv.

V zadnjih letih lahko opazujemo na nebu meglice v obliki tankih, skorajda prosojnih črtastih oblakov, ki se pogosto pojavljajo po preletu letal. Če opazujemo reaktivna letala, se za njimi ponavadi vleče bela gosta in tanka ravna črta izpušnih plinov v obliki pare (topli izpušni plini letalskih motorjev prihajajo v stik s hladnim zrakom in kondenzirajo), ki po nekaj sekundah izginejo ali se razpršijo v prostem etru.

Mnogokrat pa se nam zdi, da za nekaterimi letali ostajajo črte izpušnih plinov še dolgo vidne, vse dokler se ne razpršijo v široke in bolj prosojne meglice, ki pa niso oblaki. Mnogi mislijo, da se za omenjenim fenomenom skrivajo poizkusi vplivanja na naše zdravje in spreminjanja klime v obliki zaščite pred sončnimi žarki (le-ti vstopajo v zemeljsko atmosfero skozi vedno večje ozonske luknje ali tanjši zaščitni ozonski plašč).

S Caroline Sakai se je pogovarjala Michiko Ishikawa

Združenje za terapijo na področju mišljenja ATFT (The Association for Thought Field Therapy Foundation) je neprofitna članska organizacija, katere prostovoljci nudijo psihološko pomoč ljudem, ki so utrpeli vojne travme in travme povezane z naravnimi katastrofami, genocidom in revščino. Skupina Trauma Relief Teams, ki vključuje psihologe, svetovalce, zdravnike in socialne delavce, se je usposabljala v Callahanovi tehniki terapije s področja mišljenja TFT ( Callahan Technique of Thought Field Therapy).

Pomagali so žrtvam travm v mnogih delih sveta, vključno z New Orleansom in Mississippijem pri posledicah katastrofe, ki jo je povzročil hurikan Katrina; pri velikih poplavah v Tabascu in Chiapasu v Mexicu; ter na Kosovu, v Kongu in Ruandi, kjer so zdravili ljudi, ki so preživeli genocid.

Živimo v burnem tempu borbe za materialne dobrine. Naši pogovori so strogo usmerjeni v posel, in tudi če bi hoteli povedati kakšno besedo več, že zaslišimo nezaželjena opozorila, »povej bistvo«, »skrajšaj«, »ne dolgovezi«, kot da smo pozabili resnično najprej živeti in šele potem delati. Prepričani smo, da ko bomo imeli še to, takrat bomo pa zares uživali.

A ko dobimo novo »igračko«, bodisi nov avto, pohištvo ali kaj drugega, smo že v mislih pri novi dobrini. Ali nas je res tako strah ustaviti se, pogledati ljudi okrog sebe, se jim nasmehniti in jih prijazno pozdraviti? Ta neprestana naglica nam je običajno puhel izgovor, kajti največkrat se bojimo bližine in zavrnitve. Bližina in pogled v oči nam odkrivata resnico. To dobro vedo mamice ko rečejo svojim otrokom: »Poglej me v oči, da vidim če je res.« Nebesedna komunikacija nas pogosto izda.

Piše: Regina Hrastnik v novi Vivi www.viva.si

Po kitajskem prepričanju prehranjevalne navade, priljubljeni okusi in jedi, ki se jim ne moremo upreti, razkrivajo našo osebnost. Vegetarijanci veljajo za inteligentne in ambiciozne, mesojedci za duhovite in odločne, ljubitelji sadja za veseljake, morskih sadežev pa za čustveno zadržane.

Da ima hrana simbolično vrednost, so vedeli že stari narodi. V preteklosti, ko so častili posamezne živali in rastline, so jih darovali bogovom. Tako sta vino in kruh še zdaj sestavni del verskih obredov različnih kultur. Manj znano je kitajsko prepričanje, da je naša usoda odvisna od načina prehranjevanja. Tako je hrana sredstvo, s katerim lahko bolje spoznamo sebe in bližnje, a tudi oblikujemo svoj značaj.

Nekoč sta sedela učitelj in njegov učenec pod velikim drevesom na travnati planjavi. Nenadoma je učenec vprašal učitelja: »Učitelj, zmeden sem, kako naj najdem svojo sorodno dušo? Ali mi lahko pomagaš?«

Učitelj je nekaj trenutkov molčal, nato pa rekel: »To je pravzaprav težko in lahko vprašanje.«
Učenec je razmišljal in ga vprašujoce pogledal.

Učitelj: »Poglej tja, povsod naokoli je polno trave; sprehodi se med njo, a nikoli ne hodi nazaj, pojdi le naravnost naprej. Poskušaj med potjo najti čudovito bilko trave in jo utrgaj, nato jo daj meni. A le eno bilko trave!«

Mojster -, prek Benjamina Crema

Čez nekaj let se bodo ljudje ozrli nazaj in se spraševali, zakaj so tako dolgo odlašali z očitnim in najbolj naravnim dejanjem: medsebojno delitvijo svetovnih virov. Ko bodo izkusili toplino nove stabilnosti, odsotnost napetosti in olajšanje, ki ga bo prineslo mednarodno sodelovanje, se bodo spraševali, kako so bili lahko toliko časa slepi za nekaj tako samoumevnega, tako trmasti in škodljivi za svoje najboljše interese.

Ljudje stojijo na pragu povsem nove izkušnje, v kateri bosta vsaka odločitev in dejanje na svetovni ravni veljala za koristna, saj bosta krepila in posvečevala njihova življenja, krepila vezi bratstva, ki so jih ljudje doslej zanemarjali in skoraj pozabili.

19.04.2008 smo uspešno zaključili humanitarno akcijo »Vindol za otroke sveta«

Duh našega zavoda je še kako živ tako, da za prihodnje koledarsko leto načrtujemo nove idejne projekte in akcije. Trenutno je v ospredju »Vindolandija«, nov projekt Zavoda »EkoAlt Vindol« katerega nosilec je član našega Zavoda - Matej Vajdič iz Maribora.V nadaljevanju si preberite njegovo videnje projekta.:

»V vsakem izmed nas so spomini na otroštvo, ko smo z odprtimi očmi poslušali zgodbe o gradovih, pravljičnih bitjih in krajih. Ko smo si predstavljali, kako rešujemo ujete princeske iz rok hudobnih čarovnikov ali iz krempljev zmajev.