Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20080720212430788

Nietzsche in resnica o nadčloveku ponedeljek, 21. julij 2008 @ 05:02 CEST Uporabnik: Pozitivke Friderich Nietzsche (Wilhelm) (1844-1900) Friderich Nietzsche je bil nemški filozof, poet in klasični filolog (jezikoslovec), ki je postal eden najbolj provokativnih in vplivnih mislecev devetnajstega stoletja. Njegovo življenje in delo Nietzsche je bil rojen 15. oktobra 1844 v mestu Röcken v Prusiji. Njegov oče je bi luteranski duhovnik, umrl pa je, ko je bil Nietzsche star pet let. Od takrat dalje je Nietzsche odraščal v domu skupaj s svojo mamo, babico, dvema tetama in sestro. Študiral je klasično filologijo na univerzah v Bonnu in Leipzigu. Ko je bil star 24 let, je postal profesor klasične filologije na univerzi v Baslu. Imel je veliko zdravstvenih težav (slab vid in številne migrene) zato se je moral predčasno upokojiti leta 1879. Proti tej bolezni se je vztrajno boril in iz tega izhaja tudi njegova popularna podoba človeka,ki zagovarja strastno zasledovanje moči.Tako je njegove spise težko ločiti od njegovega zasebnega življenja(pri slednjem se je moral ohranjati s silo). Deset let kasneje je imel močan živčni zlom, po katerem si ni več opomogel. Umrl je 25. avgusta 1900 v mestu Weimar. Velik vpliv na delo Nitzscheja so imeli grški filozofi, najbolj Platon in Aristotel. Poleg njiju je nanj močno vplival tudi nemški filozof Arthur Schopenhauer z njegovo teorijo o evoluciji. Velik pomen je njegovemu življenju dajalo tudi prijateljstvo z nemškim skladateljem Richardom Wagnerjem. Napisal je številna dela med katerimi sta najbolj znani: Rojstvo tragedije in Tako je govoril Zaratustra. (Znana dela so še: Beyond Good and Evil, On the Genealogy of Morals, The Antichrist, Ecce Homo and The Will to Power). Nitzschejeva osnovna trditev je bila, da so tradicionalne vrednote izgubile svoj pomen v življenju posameznika. To svojo trditev je razglasil v delu Bog je mrtev. Zavzemal se je za “prevrednotenje vseh vrednot”: proti suženjski morali krščanstva in veri v onstranost, potrjevanje zemeljeksega življenja v njegovem “večnem vračanju enakega”. Po njegovem mnenju vera v boga siromaši ljudi (npr.;bodi pobožen,odklanjaj bogastvo,ubogaj…) in “Vse ,kar se je do sedaj imenovalo resnica, je prepoznano kot najbolj škodljiva, zlonamerna, podzemna oblika laži (…). Morala kot vampirizem !” `Smrt boga pomeni, da človeštvo ne podpira več božje modrosti.Bog je mrtev kar pomeni, da mora človeštvo naprej samo. Ni dvoma, da se je imel Nietzsche za preroka, ki mora svojo generacijo zbuditi iz sanj. Toda potem človeštvo nebi več imelo vrednot in nadzorstva oz smeri kot človeštvo samo! Zahteval je nove vrednote, ki bodo nadomestile tradicionalne in v tej razpravi o možnostih predstavil “nadčloveka, ki je utelešenje volje do moči, in onstran dobrega in zlega iz kaosa ustvarja svet”. Nietzsche je ljudske mase imenoval horde ali sodrga, ki se spogledujejo s tradicijo. Njegov nadčlovek” je neodvisen, zanesljiv, visoko individualiziran, sposoben močnih čustev, ki jih zmore tudi racionalno kontrolirati. Nadčlovek ceni življenje na tem svetu vključno s trpljenjem in bolečino, ki spremljata njegov obstoj - bolj kot posmrtno življenje, ki ga obljublja religija. Nadčlovek je ustvarjalec vrednot, ki se odražajo v moči in neodvisnosti posameznika, ki je osvobojen vseh tradicionalnih vrednot razen tistih, ki jih sam priznava. Ustvari svoje lastne vrednote in je sposoben oblikovati svoje lastno življenje. Premaga šibkost. Je človek nove vrste z dejansko vitalnostjo in veliko močjo; zaupal bo vase in bo samodiscipliniran. Nietsche je bolj kot kdorkoli drug dojel dejstvo in posledice tega, da je bog mrtev; "v svetu brez boga človeštvo ni toliko svobodno, kot čezmerno odgovorno." Ena izmed njegovih filozofij je bila tudi ta, ki govori o velikih spremembah, ki jih svet krvavo potrebuje. Reci življenju da ali; žensko namesto moškega, zdravo namesto bolnega... Navedek iz njegovega dela Tako je govoril Zaratustra; "Oh,kako ne bi gorel za večnost in za poročni prstan-prstan večnega vračanja? Sicer še nisem našel ženske, s katro bi imel otroke, razen s to žensko, ki jo ljubim; saj te ljubim, o večnost!" Le-ta izhaja iz Nietzschejeve ideje o večnem vračanju vsega (vse stvari se znova in znova vračajo, tako da se bo to, kar se dogaja sedaj še velikokrat vrnilo in to se je dogajalo tudi v preteklosti). Fiziološko so po njegovem mneju šibki tisti, ki ideologije uporablajo zato, da bi vladali močnim in zdravim. Tako je tudi za vero bistveno, da potrjuje življenje oz. je sposobna dati tistim, ki jo iščejo, občutek jakosti, svobode in moči, ne pa toliko to, da je resnična. Iz vsega tega pa potem izhaja še VOLJA DO MOČI. "Volja do moči je sredstvo, s katerim človeštvo postane gospodar zemlje. "Toda volja ni isto kot življenje! Življenje je namreč odprto kaosu in mora imeti smer in cilj, ki sta mu vsiljena. Moč in volja pa kaos spremenita v red (če sta dovolj močni). "Voljo do moči ocenjuje po tem, koliko upanja, boličine in muke lahko vzdržiš in jo spreobrneš v svojo korist." Potemtakem lahko iz tega povzamemo sledeče; `Nadčlovek` predstavlja `voljo do moči`, ki `onstran dobrega in zlega` iz kaosa (življenja) ustvari red (popoln svet...). Nietzsche je poudarjal dva pola v grški umetnosti v svojem delu `Rojstvo tragedije in duha glasbe` ;prvi je apolonistični (red in sanje), drugi pa je dionizični (omama,ekstaza in kaos). (Dioniz je bil grški bog kaosa, plodnosti in ekstaze. Apolon je bil ravno tako grški bog in sicer bog urejenih oblik in sanj.). V Nietzschejevi Volji do moči lahko najdemo hotenje po popolnosti, intenzivnosti,kreativnosti, po presegu danega(kar že imamo hočemo izboljšati).Človek je nekaj kar mora biti preseženo. Nietzsche je bil prepričan, da človeka vodi želja po moči. V pozitivnem pomenu je želja po moči ne le želja po obvladovanju drugih, temveč želja po obvladovanju samega sebe, kar vodi v kreativnost. Takšna moč se odraža v njegovem nadčloveku: neodvisnost, kreativnost in originalnost. Čeprav je Nietzsche trdil, da nadčlovek še ne obstaja, je vseeno omenil nekaj posameznikov, ki bi lahko služili kot model. Med drugimi je naštel: Sokrata, Jezusa, Leonarda da Vincija, Michelangela, Shakespeara, Goetheja, Julija Cezarja in Napoleona. Koncept nadčloveka je bil pogosto interpretiran kor zahteva po družbi, ki bi imela na eni strani gospodarja, na drugi pa sužnja. Taka interpretacijaje bila kot naročena za filozofe totalitarnih sistemov. Poznavalci pa zanikajo Nitzschejevo povezanost z nacizmom, kar se mu pogosto po krivem pripisuje. Njegovo delo “Bog je mrtev” je bilo ponovno aktualno po drugi svetovni vojni, ko sta ga obudila radikalna teologa iz Amerike Thomas J.J Alitzer in Paul Van Buren, da bi postalo Krščanstvo bolj ustrezno za vernike v šestdesetih in sedemdesetih letih. Imel je velik vpliv na nemško literaturo, prav tako pa tudi na francosko literaturo in teologijo. O njegovih konceptih so razpravljali filozofi kot npr.: Karl Jaspers, Martin Heidegger, Martin Buber (nemški Žid), nemško ameriški teolog Paul Tilllich in francoska pisatelja Albert Camus in Jean Paul Sartre. Nietzsce je bil pravzaprav osamljen revolucijonar,vizionar in besedni umetnik. Ker je bil sam bolnik je učil ljudi, da morajo živeti polno, pomembno in radostno. Alenka Komentarji (41) www.pozitivke.net