Le koga še ni za kak dan posedla na stranišče, še huje pa je, če nam pokvari počitnice … Če je driska kratkotrajna, si lahko pomagamo tako, da nadomeščamo izgubljeno tekočino in minerale ter uživamo hrano z malo balasta.
Glavni krivci bakterije ali virusi
O driski govorimo, če blato ni več oblikovano, marveč redko, lahko so mu primešani tudi izločki, odvajamo pa več kot trikrat na dan. Če jo povzroči virus, navadno traja nekaj dni. Tako drisko običajno spremljajo povišana telesna temperatura, krči v trebuhu, bruhanje in glavobol.
Bakterijska driska izvira iz hrane ali vode, nastane pa zaradi delovanja bakterijskih toksinov ali vdora bakterij v črevesno steno. Blato je največkrat vodeno, obolenje pa spremljajo slabost, krči v trebuhu in včasih tudi bruhanje. Pri bakterijski driski, ki okvari črevesno steno, je blato sluzavo in krvavo, kaže pa se tudi s hudimi krči in povišano telesno temperaturo.
Drisko lahko povzročita tudi alergijska reakcija ter čezmerno uživanje alkohola ali nikotina. Nemalokrat je driska posledica duševnih težav, stresa, skrbi, treme … V takšnem primeru se črevo odzove na čustvene dražljaje, saj je prek vegetativnega živčnega sistema povezano z možgani.
Nadomeščanje tekočine
Pri blagi in zmerni driski lahko izgubljeno tekočino, glukozo in minerale nadomestimo z glukozno-elektrolitskim pripravkom (mešanica elektrolitov in sladkorja), ki ga naredimo kar doma, v obliki praškov pa je na voljo v lekarnah. Vsebino vrečke raztopimo v predpisani količini neoporečne vode.
Prehrana
Uživati je treba hrano s čim manj vlakninami: riž, korenčkova juha, prežganka, prepečenec, banane, krompir, krekerji, prepečenec, pretlačena zelenjavna kaša, pretlačene testenine, nastrgana in porjavela jabolka.
Izogibati se je treba mleku in mlečnim izdelkom, sladkorju, čisti maščobi in zelenjavi, presladki (sokovi, sladkarije) ter mastni in začinjeni hrani, a tudi kavi. Ko se driska umirja, postopoma preidemo na običajno prehrano. Pri otrocih so priporočljive sluzi in pektini (riževa sluz, nastrgana jabolka …), a tudi posebna hrana za dojenčke in otroke.
Pomagamo si lahko …
… z medicinskim ogljem, kideluje tako, da veže (adsorbira) toksine, produkte bakterijske presnove in viruse, ki povzročajo drisko. V lekarnah je na voljo v obliki granul in tablet, zanj pa ne potrebujemo recepta.
… z antibiotiki in antiperistaltiki (preprečujejo gibanje črevesja in zmanjšajo količino izločenega blata), ki soprimerni za dolgotrajno, obilno drisko, predpiše pa jih zdravnik.
… z mlečnokislinskimi bakterijami ali probiotiki, ki pomagajo vzpostaviti ravnovesje v črevesni flori. Probiotiki so del črevesne flore in zagotavljajo normalno kislost črevesja, s čimer preprečujejo razraščanje škodljivih bakterij, obenem pa krepijo obrambno sposobnost črevesne sluznice.
NP
Vivin namig
Potovalna driska …
… nastane običajno zaradi uživanja hrane in pijače, najpogosteje okužene z bakterijo Escherichia coli.
Na potovanjih, zlasti če gre za eksotične dežele, pazimo, da:
jemo sveže kuhano oziroma pečeno hrano ali suho hrano,
jemo sadje, ki ga je mogoče olupiti,
pijemo ustekleničeno vodo (preverite, ali je tovarniško zaprta), čaj, kavo ali tovarniško polnjene pijače,
se izogibamo neprečiščeni vodi, ledu, sladoledu in surovi zelenjavi,
se izogibamo hrani in pijači s stojnic,
neoporečno vodo uporabljamo tudi za čiščenje zob in hrane.
Vivin klicaj
Kdaj je treba obiskati zdravnika?
če driska kljub samozdravljenju ne izgine v tednu dni ali pa se stanje po dveh dneh poslabša,
če drisko spremljajo bruhanje, bolečine v trebuhu in povišana telesna temperatura,
če je blato krvavo ali sluzavo,
pri izmenjavanju driske in zaprtja,
če se driska ponavlja,
če imate druge kronične bolezni (sladkorna bolezen, bolezni srca, zmanjšana obrambna odpornost),
če akutna driska nastopi pri nosečnicah in majhnih otrocih,
Le koga še ni za kak dan posedla na stranišče, še huje pa je, če nam pokvari počitnice … Če je driska kratkotrajna, si lahko pomagamo tako, da nadomeščamo izgubljeno tekočino in minerale ter uživamo hrano z malo balasta.
