Srečni in brezskrbni dnevi iz otroštva prinašajo spomine na miren in varen dom, vonjave, ki prihajajo iz materine ali babičine kuhinje, sladke okuse hrane, ki smo jo kot otroci najraje jedli in so nam jo z ljubeznijo pripravljali. Tudi razpoložnje vpliva na izbor hrane: nekdo bo pojedel kos pice, če se počuti srečnega, ali se utapljal v vroči čokoladi, če se počuti nesrečnega.

Lahko bi predpostavili, da je najpogostejša definicija comfort fooda – nasitna, hitra hrana (čips, pommes frites, sladkarije), velik del ljudi pa se opredeljuje tudi za domačo hrano, povezano z ugodnimi emocijami (juhe, pečena hrana, domač kruh, ...).

Znanstveniki so poiskali povezavo med stalnim stresom, anksioznostjo in depresijo ter človekovo potrebo, da se zavaruje in zaščiti: večje količine energijsko bogate hrane so nekoč pomenile večjo možnost preživetja. Očitno je ta, verjetno podzavestna potreba, še vedno zelo močna, celo v družbah z visokim standardom. Podobno je z živalmi v divjini, ki so prav tako pod določenim stresom (pojesti ali biti pojeden) in nikoli ne bodo izpustile priložnosti, da organizem oskrbijo s hranljivimi snovmi.

Pri raziskavah o comfort foodu se je izkazalo, da je prvo mesto med tako hrano zasedel sladoled, tako pri ženskah kot pri moških. Na drugo in tretje mesto so ženske uvrstile čokolado in piškote, moški pa konkretnejše jedi: juho, zrezke, pice in testenine. Tako se je izkazalo, da moški več zadovoljstva najdejo v slanih in vročih jedeh, medtem ko se ženske odločajo za sladke okuse in hrano, ki je ni treba pripravljati.

Zanimivo je tudi, da se razlika pojavlja v starostnih skupinah: ljudje med 18 in 34 letom na prvo mesto postavljajo sladoled in piškote, tisti med 34 in 54 letom hrepenijo za juho, pico in testeninami, medtem ko generacije, ki so starejše od 55 let, uteho iščejo v krožniku domače juhe ali pire krompirju.

V množici razlag, s katerimi so ljudje razložili, zakaj jim ravno določena hrana predstavlja tolažbo, to je neko udobje in mir, sta prevladovala dva: asociacije iz preteklosti in povezanost z ljubljenimi osebami (morda jim je nekdo od ljubljenih to hrano nekoč pripravljal ali so jo dobivali le kot nagrado, kadar se je slavilo ali kadar so bili bolni).

Kadar govorimo o tolažbi s hrano, ni pomembno le kaj jemo, temveč tudi kje jemo. Ne uživamo enako v formalni poziciji, za mizo v restavraciji, obkroženi z ljudmi, kako če smo v topli kuhinji ali na kavču pred televizijo. A to ne pomeni, da si hrane ne postrežemo na najboljšem krožniku.

Mnogi predpostavljajo, da se k taki hrani obračamo, kadar smo slabe bolje, žalostni in osamljeni, resnica pa je, da se veliko bolj pogosto s tako hrano »nagradimo« v trenutkih največjega slavja. Kot smo že omenili tudi razpoloženje vpliva na izbor hrane. Monotonost dolgočasnega vsakdana marsikdo dviguje s sladoledom ali piškoti.

V Angliji so opravili raziskavo, v kateri so Angleži na lestvico uvrstili deset najljubših jedi za tolažbo. Odločili so se za čokolado (znano je, da spodbuja tvorbo serotonina, hormona za dobro razpoloženje), čaj s piškoti (tipičen angleški običaj), toast premazan z maslom, sladoled, ocvrte jedi, klobaso s pire krompirjem, juho, sadne sladice, kruhov puding in rižev puding. Mnogi se lahko poistovetijo s tem izborom, še posebej pa prebivalci iz hladnejših področji.

Če trpimo zaradi prehudega stresa, bo uteha, ki jo prinaša comfort food na naše telo delovala pozitivno, a dolgoročno tako (pre)najedanje ni priporočljivo. Pomembno je odkriti pravi vzrok stresa in ga rešiti.

Vir: lifestyle.enaa.com