Denar je sveta ....ar. Katere štiri črke manjkajo? Rešitev najdete na koncu besedila.
Denar je tako običajna stvar v našem življenju, da o njem ne premišljujemo drugače kot v premlevanju idej, kako do njega. A razmisleki o njegovem ozadju, mehanizmih in posledicah so še kako pomembni. Čeprav je temu skoraj težko verjeti, je denar v resnici sredstvo za (umsko) zasužnjenje človeka.

Speljal mu je pozornost od življenjsko pomembnih vprašanj k pridobitništvu, ki je nekaj nenaravnega. Zaradi denarja si je človek nakopal omejitve, ki vse bolj krnijo njegovo svobodo. Namesto, da bi živel, životari v iskanju izhoda iz pasti, ki si jo je sam ustvaril. In kar je še najhuje - denar je ustvaril prepad med ljudmi in v človeku samem, ki ga ni lahko premostiti. Ko boste spoznali nepoznane učinke denarja, neznano ozadje dogajanja v zvezi z njim in njegovo usodno odgovornost za današnjo stisko, boste pričeli razmišljati drugače.

Globalna skupnost
Planet Zemlja je kot ladja brez kapitana, z nekaj agresivnimi častniki in mornarji na krovu, ki jih kaj malo briga v katero smer ladja plove; njihova edina skrb je, da si čim bolj napolnijo žepe, medtem ko v ladjo že vdira voda in se počasi potaplja. Potniki v prvem razredu se medtem zabavajo, hazardirajo in se sončijo v žarkih lastnega samozadovoljstva, ne meneč se za dogajanje v podpalubju.

V nižjih palubah se drenjajo množice, ki za drobtine, ki padajo z gornje palube, garajo kot sužnji na galejah. V najnižje palubah pa niti drobtine ne padejo več, tam je vse polno komaj živih senc in strohnelih trupel. Kar danes resnično potrebujemo, je sposoben kapitan in posadka, ki ve, kam pluje (skupna) ladja, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja s potniki, ki jo skrbi bodočnost, ohranjanje in vzdrževanje ladje.

Demokratična država
Za izvajanje načel pravične delitve se mora torej spremeniti marsikaj, tudi država. Kakšno državo torej danes potrebujemo in kakšne državnike? Današnji politiki le stežka dojemajo globalizacijo: medtem ko poudarjajo mednarodno sodelovanje, razmišljajo o nakupih najnovejšega orožja, medtem ko govorijo o svobodni trgovini, razmišljajo o še večji zaščiti svojih trgov itd.

V resnici današnji politiki niso sposobni voditi svetovne globalizacije, kajti razmišljati bi morali povsem drugače: na prvem mestu morajo biti potrebe in interesi celega sveta, šele za njimi pa potrebe in interesi »moje« države ali celo korporacije. Zato politiki globalizacijo prepuščajo velikim mednarodnim korporacijam in finančnim špekulantom.

Ljudje, manj znani, bolj znani, povsem neznani, zelo znani, ustanavljajo nove politične stranke. V redu. Trdijo, da Slovenija potrebuje svežo kri, nove ideje, nove programe, nove obraze in podobno. Še vedno v redu. Potem pa jih pred televizijskimi kamerami povprašajo, kakšne so njihove (nove) ideje, in dobite nazaj stara jajca: pravna država, socialna država, solidarnost, kakovostno življenje za vse, napredek, ki mora biti kajpak trajnostne narave, dodajanje vrednosti, skrb za naravo … Da te kap!

Slovenija potrebuje nove ideje, toda te morajo biti inteligentne. Ne morejo jih ustvariti ljudje, ki se bojijo razmišljati na nov, drugačen način. Znotraj starih okvirov ni mogoče misliti na nov način, pa če se še tako pretvarjaš, da si nov. Znotraj kapitalizma ni mogoče ustvariti kapitalizma s prijaznim obrazom, pa če ga zaklinjaš vsak dan, plešeš čarobne plese ali daruješ Zeusu svežo kri devic, ovac in koz.

Človek naj bi se od živali ločil predvsem po človečnosti: vsakdo naj ima pravico do takšne življenjske ravni, ki zagotavlja njemu in njegovi družini preživetje, zdravje in osnovno blaginjo, vključno s hrano, obleko, prebivališčem, zdravniško oskrbo in osnovnimi socialnimi storitvami. Pustimo ob strani socialno nadgradnjo, ki je dobrobit razvitejših družb.

Načelo pravične delitve pomeni, da ima vsak človek na tem planetu, ne glede na narodno, rasno ali versko pripadnost, prepričanje ali kakršnokoli drugo posebnost, zagotovljene (vsaj minimalne) dobrine za preživetje ter prost dostop do materialnih in intelektualnih bogastev, tehnologije, kulture in drugih človeških pridobitev.

Življenje in ostane največja skrivnost ne glede na to na to, koliko sta se nedeljivemu približala znanost in z njo biološka tehnologija. Pa tudi misel, da naj bi bilo življenje v tako nedoumljivem vesolju omejeno le na Zemljo, je tistim, ki si drznejo razmišljati univerzalno, nerealna.

Kako je mogoče, da ima človek zavest? Nekaterim se zdi zavest proizvod določenih telesnih funkcij in organov. Drugi menijo, da uporablja zavest te organe le za izražanje. Človekovo vsakdanjo zavest lahko razdelimo na številne plasti in vidike, ki pa nimajo nič opraviti z vseobsegajočo zavestjo, ki presega omejitve osebnosti.

Človeštvo se vse intenzivneje sooča s številnimi preizkušnjami, ki ga vodijo v spremembo odnosa do sebe in stvarstva v celoti. Ob podrobnejšem vpogledu se zdi, da se je človeška civilizacija ujela na svoj trnek: ujeta je v programe kopičenja, ki prinašajo moč manjšini in nemoč večini, vse večjo polarizacijo in stisko ter rušenje ravnovesij na planetu.

V tem sestavku bo tekla beseda o poštenejšem odnosu do svetovne naravne dediščine in naravnih bogastev in o ustreznejšem ekonomskem ravnanju v svetovnem merilu. Človeške potrebe in želje lahko izpolnjujemo le v obsegu, ki ga dopuščajo materialni viri planeta.

To nekateri dobro vedo. Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih zapira udbovske arhive z anonimizacijo in oteženim dostopom do dovoljenj arhivske komisije, pojasnjuje raziskovalec in publicist Igor Omerza.

Več kot očitno je, da se je v arhivsko stroko in odločanje pritihotapil tisti del stare nomenklature kadrov, ki je zainteresirana, da se stari grehi Udbe in njenega delovanja ne odkrijejo. Njih ne zanima, da je arhivsko gradivo del dokumentarnega gradiva, ki ima poseben pomen za raziskovanje zgodovine in za zagotavljanje pravnih interesov posameznikov in da zato mora biti arhivsko gradivo dostopno brez omejitev.

Raziskovalci s Floride in iz Arizone proučujejo novo tehniko, s katero bi lahko visokoenergijske laserje usmerili v oblake ter sprožili dež in strele.

Osnovna ideja tehnike je, da se ustvarita dva laserska žarka – osnovni in pomožni, ki je neke vrste ovojnica in energijski rezervoar za prvi žarek, ki bi sicer razpadel, piše Science Daily. Takšna sestava omogoča, da žarek potuje precej dlje, kot so sprva predvidevali.

Stopili smo v novo obdobje vodnarja. Svet postaja takorekoč transparenten. Vse se razodeva, postaja vidno in predvsem prepoznavno. Nič in nihče se ne more več skrivati. Tudi trpljenje človeštva in nepopolnost vsakega človeka postajata vse bolj očitna. Človeštvo dejansko trpi. Številni ljudje to spoznavajo in se trudijo najti pravo usmeritev. A kako in kje najti pravo pot?

Kdor se tega trplenja še ne zaveda, si tega še ne zmore zastaviti. Danes veliko govorimo o duhovnosti. V današnjem norem svetu (hektiki) se do izraža v meditaciji, obračanju vase in ozaveščanju. Človek išče ravnovesje in mir, vendar prinašajo tehnike meditacije tudi v svoji najvišji obliki le mistično zamaknjenost ali razsvetljenje: začasno harmonijo.

Najpomembnejši v pušeljcu je rdeč nagelj, ki pomeni ljubezen. Njegova rdeča barva spominja na kri, kri pa pomeni življenje. Rdeča barva je znamenje človeške moči, znamenje ognja ali goreče ljubezni. V slovenskem okrasu se nahaja rdeč nagelj. Vendar slovenskega pušeljca ni, če se v njem ne nahaja rožmarin. Rozmarin je močnega duha, naj bo zelen ali pa suh. Ljudska pesem ga omenja v pomenu "za spomin", predvsem pa v tistih prizorih, v katerih jemlje fant od dekleta slovo.

Ko so odhajali fantje v vojsko, so vedno dobili od svojega dekleta nagelj z rožmarinom v znamenje njene trajne zvestobe in njene vere vanj. Zato tudi mnoge ljudske pesmi, v katerih se poudarja dekletova vera tudi v fantovo zvestobo, omenjajo za pušeljc samo rožmarin. Mišljen pa je poleg njega tudi nagelj.

Kaj mi vemo? Takšna vprašanja so spremljala človeštvo že stoletja. Človeštvo je vedno iskalo vzroke, smisel in soodvisnost stvarstva, izvor življenja. Ne le religija, tudi znanost in umetnost sta pri tem v različnih kulturnih obdobjih prevzeli vodilno vlogo ena za drugo ali obe skupaj. Danes ima ponovno glavno besedo znanost in v velikem in v malem, v svetu in atomu išče rešitev uganke. Še vedno pa je njeno izhodišče materija v vseh stopnjah zgoščenosti.

Ruski kemik in prostozidar Dimitrij Ivanovič Mendeljev ( 1834-1907) je leta 1869 postavil periodni sistem do tedaj znanih kemijskih elementov, katere je glede na njihovo atomsko maso uredil v sedmerno koordinatno mrežo. To je bila analitična podoba snovnega razodevanja z vodikom kot prvim elementom na čelu.

Domoljubje! Narod! Stoletna tema. Narobe razumljeni pojmi v šolskem sistemu. So pedagogi sposobni povedati učencem, kaj pomenijo besede narod in narodna zavest? Slovenstvo. Uvodoma je treba najprej povzeti, kaj pomeni beseda narod.

Po definiciji SSKJ je narod skupnost ljudi, navadno na določenem ozemlju, ki so zgodovinsko, jezikovno, kulturno, gospodarsko povezani in imajo skupno zavest. Narod predstavlja skupnosti ljudi, ki jih druži skupen izvor, skupna preteklost, jezik, običaji. Slovenski narod tvorijo tudi ljudje v zamejstvu in po svetu, ki imajo vezi z matičnim narodom in se čutijo njegov del.

Ko je dvignila glavo, da bi pogledala svetlega obiskovalca, je pred seboj zagledala angela, ki je imel podobo in poteze Jožefa, oblečen pa je bil v plašč barve bleščečega škrlata. Na glavi je imel zlato krono in v roki je imel kraljevsko žezlo. V trenutku jo je popadel strah in znova je svoj obraz zakopala v pepel. Žareči Božji sin pa jo je dvignil in jo tolažil.

„ Povzdigni svoje srce, o deviška Asnath“, je rekel, „kajti tvoje ime je zapisano v knjigi življenja in ne bo nikdar zbrisano. Tvoje roteče prošnje so dosegle Najvišjega, tako kot moč hčerine prošnje doseže ljubečega očeta. Danes je ukazano, da boš kot nevesta dana Jožefu. Vstani torej sedaj in si obleci novo obleko. Odpni si pas iz kozje kože, ki obdaja tvoja ledja, obriši si pepel z obraza in se obleci v dragoceno platno z vsem okrasjem, ki gre nevesti bodočega krajla. Pojdi torej sedaj. In ko se vrneš, me boš našla tu samega, če se vrneš sama.“

Uvod
Belin, Belen, Belenus ali Belina je bil starodavni bog Venetov, Sloventov, Slovenov oziroma (Slo)Vendov. Belin se nikoli ne predstavlja kot strašljiv lik, ki bi vzbujal ponižnost in strahospoštovanje, temveč je dobrohoten-ljudomil lik, saj desno roko ponuja v pozdrav (v levi roki pa včasih nosi ovčje runo – morda runo zlatega ovna s čudežnimi lastnostmi).

Naši predniki so častili Belina na sončnih, svetlih krajih, ki so bili vzvišeni nad okolico in od koder se je videlo daleč naokrog. Belinu so prinašali na višave, kot žrtev, svojo vdanost in voljo, ki sta bili potrebni za premagovanje telesnega napora na poti do svetišča. Zanimivo je, da Slovenci spadamo med redke, če nismo celo edini narod, ki je svoje prve krščanske cerkve postavljal na izpostavljene vzpetine-hribe, kar nedvomno dokazuje, da so naši predniki še dolgo po prevzemu krščanstva ostali zvesti svojim staroverskim navadam in izročilu.

Asnath je stopila k Jožefu in mu dejala:” Bodi pozdravljen, gospod, mogočen in blagoslovljen od najvišjega!“ In Jožef je odgovoril:” Blagoslovljena.” Bodi pozdravljena, čista devica! Naj te Gospod, tvoj Bog, ki vsem podarja milino in lepoto, resnično ima rad.

Asnath se je voljno približala, da bi izpolnila naročilo svojega očeta in bila je pripravljena, da poljubi svojega novega brata. Tedaj je Jožef v njenih očeh zagledal žar ljubezni, čeprav se ubogi otrok ni ničesar zavedal, razen tega , da je imela občutek, da ji bo srce skočilo iz prsi in se ugnezdilo v njegovem.

V trenutku je bilo zunaj slišari velik hrup. Ko je Asnath zaslišala glasove, je stopila k oknu.“ Glej, glej“ je vzkliknila, „ velik sprevod se bliža vratom. Na čelu prepoznavam svojega očeta in ... kdo pa jezdi poleg njega? Kaj vzklikajo ljudje? Jožef, Božji princ. Glej, kako ponosno jezdi na svojem belem konju in kako lep je njegov oklep in kakšno sijajno spremstvo! Kaj misliš, Ashtar, je to kraljev namestnik?“ „Da, gospodarica! Ta mož se imenuje Jožef in je tak kot vsi drugi moki. Pravijo , da išče žito in ne ljubezen neke ženske.“

Čeprav je Asnath cenila in upošteval nasvet svoje matere in je bila po hebrejskih merilih enako lepa kot Rahel , in čeprav ni marala Egipčanov in njihovega kraljestva , pa ni poznala druge vere kot egipčansko. Njen oče jo je naučil čaščenja egipčanskih bogov in bogaboječnosti. Vsak dan znova se je povzpela v zgornji del stolpa. Tam je bila sredi dvanajstih soban kamrica z bleščečo opremo najrazličnejših mojstrsko obdelanih draguljev in biserov, ki so lesketali v številnih barvnih odtenkov.

Tam so bogovi imeli svoj prestol, umetelno skovan iz zlata in srebra. Bili so upodobljeni celo na škrlatni odeji. V tej sobici je Asnath molila k bogovom , se jih bala in jim vsakdan prinašala svojo žrtev. Potem se je umaknila v čudovito sobano, ki je imela veliko, proti vzhodu obrnjeno okno. Tu je torej sedela sredi zasanjenega premišljevanja in pogledovala čez dvorišče palače tja do mirne tekoče reke Nil.

Predstavili vam bi radi zgodbo, ki opisuje ljubezenske težave Jožefa in Asnath. Zgodba govori o ljubezni in trpljenju. Zgodba o Jožefu in Asnahat je iz knjige , ki jo je napisal Edmund Red Gros .

Pred davnimi časi, potem ko je Jozef pojasnil pomen faraonovih sanj, se je podal na pot, da bi po vsem vsem Egiptu zbral bogato žetev žita in jo spravil v kaščo svojega gospodarja. To naj bi preprečilo veliko lakoto, ki je bila napovedana in naj trajala sedem let. V tistem trenutku je pred vrati palače svojega očeta sedela lepa gospodična Asnahat. Obkrožalo jo je sedem devic, katerih izjemna lepota pa je ob Asnahat kar nekako zbledela. Asnahat jih je izbrala med nekaj tisoč lepih mladenk iz elotne Sirije, Egipta in Arabije.
To pa nikakor ni bila lahka naloga, kajti nobena od njih ni smela biti mlajša niti starejša od Asnahat, rodile so se ob polnoči kot Asnahat in sicer v krajih pod Mesecom, ki so bili zelo oddaljeni drug od drugega.

Resveratrol je učinkovina, ki naj bi bila kriva za francoski paradoks – torej za to, da ljudje v Franciji kljub temu, da spijejo veliko rdečega vina, živijo dlje in bolj zdravo. Rdeče vino, japonski dresnik in arašidi – tri na videz nepovezane stvari v resnici druži ena, za zdravje zelo pomembna stvar: resveratrol. Gre za antioksidant, ki lahko z uničevanjem oksidantov oziroma prostih radikalov v telesu naredi marsikaj dobrega.

Zakaj ima telo oksidante?
Oksidanti so stranski produkt procesov pretvarjanja snovi v telesu, vase pa jih lahko vnesemo tudi s hrano (vsebuje jih na primer pokvarjena ali na neustrezen način dimljena hrana), je na predavanju o antioksidantih pojasnil Samo Kreft, profesor na ljubljanski fakulteti za farmacijo. Radikali sicer sami po sebi niso vedno slabi, saj jih telo uporablja za obrambo proti boleznim. Kljub temu pa ob tem poškodujejo zdrave celice, lahko povzročijo okvare celičnih membran, proteinov in DNK, kar vodi v nastanek srčno-žilnih bolezni, raka in vnetij – če naštejemo le nekatere posledice.

Kako izgleda kozmična noč in kdaj se bo začela?

Kozmična noč se lahko primerja z obdobjem miru in ponovnega obnavljanja Tako obdobje poznamo tudi med spanjem. Mirujemo in telo je podvrženo procesu revitalizacije. Dovaja se mu nova energija in kar je od misli in čustev obviselo v duši , bo predelano.

Sveži začnemo nov dan. Isto velja za ciklus življenja in smrti. Ko telo umre, se začne za celotni mikro kozmični sistem stanje miru in ponovnega obnavljanja. Kot rezultat nastane potem novo življenje z novimi možnostmi.

Papirus, na katerem je omenjena Jezusova žena, ni novejšega datuma, dokazujejo rezultati analize ameriških strokovnjakov.

Papirus, za katerega strokovnjaki domnevajo, da izvira iz Egipta in ki vključuje omembe Jezusove žene, ni ponaredek novejšega datuma. V njem je med drugim navedeno: "Jezus jim je rekel, 'moja žena'" In še: "Lahko bi postala moja učenka." Odkritje papirusa leta 2012 je dvignilo veliko prahu ter nove debate o celibatu in vlogi ženske v Cerkvi.

"Na iluzijah je utemeljen ta svet. Če ne bi bilo iluzij, bi zavladala zmeda. Ljudje ne bi več izpolnjevali svojih dolžnosti. Ker ne bi izpolnjevali svojih dolžnosti, ne bi sledili svoji dharmi. Ker ne bi sledili svoji dharmi, bi izgubili smer."
"Iluzijo lahko razkleneš, ko si dovolj močan, da lahko živiš brez nje, ne da bi kršil red."                                                                                                                    
(iz modrosti duše) Svet kot iluzija
Majhen otrok živi v iluziji, da je njegov očka vsemogočen. Majhen otrok še ne ve, da njegov očka dela v banki, kjer je uslužbenec za bančnim okencem. Tega ne ve in ga tudi ne zanima, kam gre očka vsak dan zjutraj. In če bi vedel, tudi ne bi razumel, kaj počne tam in zakaj ni vsemogočen. Njemu pa ta majhna utvara omogoča, da se varno razvija in raste. Nekoč pa jo bo moral in tudi želel prerasti.