Vsi vemo, da je voda pomembna, toda naslednji izsledki niso bili še nikoli prikazani na podoben način:

Voda

75 % Američanov je kronično dehidriranih,
37 % Američanov ima mehanizem žeje tako oslabljen, da ga velikokrat zamenjajo za lakoto,
Celo LAŽJA dehidracija upočasni metabolizem za 3%,
Kozarec vode skoraj 100 % prežene večerno lakoto (raziskave Washingtonske univerze),
Pomanjkanje vode je prvi znak utrujenosti,
Predhodne raziskave so pokazale, da 8 - 10 kozarcev vode dnevno prežene glavobole pri 80 % ljudi, podvrženih glavobolu,
Samo 2-odstotni padec vode v telesu lahko sproži zabrisan kratkotrajni spomin, težave z osnovami matematike, težjo koncentracijo pri branju s papirja ali računalniškega monitorja,
5 kozarcev vode dnevno zmanjša nevarnost raka na debelem črevesju za 45 %, poleg tega za 79 % zmanjša nevarnost raka na dojki ter za 50 % zmanjša možnost za razvoj raka na mehurju.

Piše: dr. France Susman

Predsednik Bush nanj pozoren. Tudi Ramplerjeva tašča je Slovenka. Na Kitajskem rešuje gojišča rib, v srednji Ameriki sadne nasade. V Braziliji plantaže banan in kave.

Kitajska bi se rada prilagodila bodočemu evropskemu trgu, zato išče alternativna sredstva za gnojenje. Odkar obstaja v Eu prepoved uvažanja živil, ki so obdelana z raznimi pesticidi, išče tudi Kitajska biološka sredstva v poljedelstvu. Helmut Rampler, rojen na avstrijskem Štajerskem (mati Alojzija Wajdič iz Ptuja, tašča iz Šentjurja) ima svoje uspešno družinsko podjetje severno od Salzburga. Njegova hčerka Karin, vnukinja dveh Slovenk, ki je napravila najboljše izpite na administrativni šoli v Salzburgu, odkar ta obstaja, je genialna organizatorka podjetja »pro natura«, ki 15 let razvija okolju prijazna sredstva – od čistila za stranišča, »ki ga lahko piješ« do krme za živali. »Kitajci hočejo uporabiti naša sredstva za poljedelstvo in zlasti za pridelavo zelenjave kot so kumare in paradižniki.«

Uživanje sira pred spanjem bi lahko pripomoglo k kvalitetnejšemu nočnemu spanju.

Študija, ki so jo izvedli britanski raziskovalci, je zajemala več kot 200 ljudi, ki so v namen študije več tednov pred spanjem uživali sir. Kar pri 72 odstotkih opazovanih se je v tem času nočni spanec izjemno izboljšal.

Znanstveniki so pojasnili, da sir vsebuje aminokisline, imenovane tryptophan, ki zmanjšujejo stres in tako v veliki meri vplivajo na kvaliteto spanca.

Rdeča barva jagod je odgovorna za alergično reakcijo, ki se javlja pri nekaterih ljudeh, ko jedo to priljubljeno sezonsko sadje, so izjavili švedski znanstveniki. "Alergen je na nek način povezan z rdečo barvo, vendar ni jasno kako. Moramo preučiti več proteinov," je za časopis Chemistry World, publikacijo Britanskega kraljevskega društva kemikov, dejal Rikard Alm z univerze Lund.

Ljudje, pri katerih se pojavlja alergična reakcija na rdeče jagode - srbenje in zatekanje v ustih in grlu -, običajno lahko jedo bele jagode, kot je denimo vrsta sofar. Znanstveniki so prepričani, da je za alergično reakcijo odgovoren določeni protein v rdečih jagodah, ki spominja na znani alergen pelod breze. Razen na jagode se alergije najpogosteje pojavljajo na mleko, jajca, orehe, ribe, ostrige, sojo in pšenico, sicer pa je najbolj nevarna alergija na arašide.
www.dnevnik.si

Piše: Sanja Lončar

O gensko spremenjenih organizmih beremo kot o nečem, kar nas čaka v prihodnosti. O nečem kar se dogaja nekje daleč, v ZDA, Argentini...S tem se ukvarjajo komisarji Evropske skupnosti, svetovna trgovinska organizacija (WTO), zeleni, Greenpeace…Vse skupaj se še vedno zdi predaleč od naše kuhinje. Zmota! Gensko spremenjeni organizmi so že na vašem krožniku!

Kot lahko preberete v brošuri, ki jo je že pred štirimi leti izdala zveza potrošnikov Slovenije, ("Gensko spremenjena hrana") kar "60% pakirane hrane vsebuje sojine, 40% pa koruzne derivate", ki lahko prihajajo od gensko spremenjene soje in koruze.Če temu dodamo vse večjo proizvodnjo gensko spremenjenega paradižnika in krompirja, je seznam potencilano nevarnih izdelkov še daljši.

V želji, da si zagotovimo hrano brez GSO (gensko spremenjeni organizmi) zelo pazljivo pregledujemo embalažo sojinih napitkov, tofuja, kosmičev, koruzno moko in polento... Vendar tam je verjetnost, da jih boste našli, še najmanjša. Prav ti izdelki so pod najbolj budnim očesom inšpekcij in javnosti, zato tudi proizvajalci skrbijo, da se vanje ne vtihotapijo gensko spremenjeni organizmi.

WHO za gensko spremenjene rastline, a ob strogem nadzoru.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) se je zavzela za uporabo gensko spremenjenih rastlin, vendar le ob strogem nadzoru. To bi lahko prispevalo k zdravju ljudi in razvoju številnih držav, je danes v Ženevi sporočila WHO, ki je objavila poročilo z naslovom Sodobna tehnologija prehrambenih izdelkov, zdravje ljudi in razvoj.

WHO ob tem opozarja, da so pred uvedbo gensko spremenjenih rastlin na trg potrebne celovite raziskave o varni uporabi, da bi tako odkrili morebitne škodljive posledice za zdravje ljudi in okolje.

Kot ocenjuje WHO, lahko genska tehnika prispeva k rodnosti rastlin, kvaliteti in raznolikosti vrst, ki jih je moč pridelovati na določenem območju. To lahko prispeva k izboljšanju zdravja in prehrane in s tem posledično k višjemu življenjskemu standardu. Doslej niso znani nobeni negativni učinki na zdravje ljudi, pojasnjuje WHO, ki podpira ozaveščanje javnosti o genski tehniki - predvsem v revnih državah.

Kakor nerazsvetljenemu človeku,
danes skoraj vsaka hrana škodi,
tako razsvetljenemu človeku,
vsaka hrana vedno koristi.


stojči Stojan Svet

Evropska agencija za varno hrano je danes v italijanski Parmi uradno odprla svoja vrata. Odprtja agencije so se med drugim udeležili predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, italijanski premier Silvio Berlusconi, evropski komisar za zdravje in varstvo potrošnikov Markos Kyprianou in vodja agencije Geoffrey Podger. Glavna naloga agencije, ki je bila ustanovljena leta 2002, je zagotavljanje neodvisnih znanstvenih mnenj in nasvetov s področja varne hrane, so sporočili v Bruslju.

"Potrošniki, ki imajo zaupanje, so temelj konkurenčnega gospodarstva in Evropska agencija za varno hrano igra pri krepitvi tega zaupanja pomembno vlogo," je ob odprtju poudaril Barroso.

"Ni lahko naloga, zagotavljati najvišje standarde varne prehrane, ki je pomembna za zaščito zdravja evropskih državljanov. A Evropska komisija je to nalogo vzela zelo resno. Z obsežnimi predpisi potrošniki v EU že zdaj razpolagajo z najstrožjim varnostnim sistemom na področju prehrane na svetu, sistem pa je v vseh točkah podprt z znanstvenimi ugotovitvami," pa je poudaril komisar Kyprianou. Dodal je, da bo agencija tudi v prihodnje skrbela za ohranitev visoke ravni varne prehrane v EU.

Piše: Sanja Lončar

Žito je bilo včasih simbol rodnosti. Imelo je svoje mesto v grbih držav, setev in žetev sta bila pomembna praznika. Matematiki in astronomi so izračunavali idealne dneve, ko naj se prične setev. Kralji so prva zrna polagali v zemljo z zlatimi žlicami… In vsak kos kruha so blagoslovili predno so ga zaužili.

Danes beremo o žitu le v zvezi s cenami, ki jih bodo proizvajalci iztržili, pšenica je postala najbolj izmaličeno, kemično onesnaženo in življensko problematično živilo, uživanje kruha pa je nekaj vsakdanjega, kot tudi metanje kruha v smeti.

Kar sejemo to žanjemo.
Že desetletja se pšenico žlahtni predvsem po kriteriju prinosa. Vse, kar ne obeta visoko rodnost, je ocenjeno kot nepomembno. Štejejo le tone po hektarju. Tudi oblika žita se je podredila zahtevam industrije. Žita so postala nižja, da bi lahko nosila polne klase in da bi jih lahko obdelovali strojno.
Prav pšenica je ena izmed največjih žrtev sodobnega, konvencionalnega poljedelstva. Žita sejemo kot monokulture na ogromnih površinah. Od setve do žetve se srečujejo le s stroji in kemijo. Tudi, ko so pospravljena, se obdelave nad njo ne nehajo. Raziskave ostankov pesticidov na živilih uvrščajo pšenico, skupaj s krompirjem, med najbolj onesnažena živila, pri katerih prihaja do ostankov kemije precej nad dovoljenim.
Včasih je bila pšenica visoka, klasje elastično, žitna polja pa so predstavljala prizor zlate lepote. Barva žitnih polj postaja vse bolj siva, brez karakterističnega leska, ki se ga še spomnijo stare generacije. To svetlobo v žitu in vrsto z njo povezanih pomembnih lastnosti dolgujemo siliciju.
V stotih letih (Od 1840 do 1940) so se vrednosti silicija v pšenici zmanjšale za 23%. To je bil šele začetek sodobnega kmetijstva. Karl-Ernst Osthaus (Biddynamis junij 2002) poroča, da se je v zadnjih 50 letih vrednost silicija zmanjšala za dodatnih 40%. Današnje rastline s tistimi izpred 50 let niso več primerljive. Tako kot silicij predstavlja osnovo čipov, ki krmilijo računalnike, tudi v našem telesu silicij opravlja vrsto pomembnih nalog, ki jih sodobna znanost šele ugotavlja.

Alois Kolar, Praktik & Svetovalec Naravnega zdravja

"Sadeži morja" sploh niso tako zdravi, kot nas o tem prepričuje ortodoksna znanost; če samo primerjam število gnilobnih bakterij: v enem gramu svinjskega mesa je "samo" 1.200.000 gnilobnih bakterij, v ene gramu ribjega mesa pa kar 120.000.000 gnilobnih bakterij, poleg tega imajo vsi "sadeži morja" izredno visoko stopnjo holesterola, celo v primerjavi z drugimi vrstami mesa, ne glede iz kakšnega vira prihaja ni naravna hrana za človeka.

Najbrž ste že opazili kdaj na dopustovanju ob morju, kako strašno neprijeten vonj imajo "sadeži morja", če jih pustimo vsaj kakšno uro na soncu, zlasti tako priljubljene školjke in ravno to se dogaja v človeškem telesu, ki je s svojo temperaturo cca 37 stopinj C čudovit lonec za vrenje, ki se izvaja v prebavnem traktu vedno, kadar jemo hrano (v tem primeru ribje meso), katera ni kompatibilna s človeško fiziologijo; ti toksini pa se preko krvi širijo do vsake celice, sluznic, tkiv, organov v telesu, povzročajo toksikozo, ki je primaren vzrok vseh bolezni. Glede ribe (sadežev morja) akademske glave (z njimi pa bluzi tudi zdolgočasena alternativna medicina) trdijo, da so ribe najbolj zdrava hrana in na naših TV hišah vidimo predvajanje reklamnega spota, kjer že davno upokojeni nekdanji zdravnik (in član Društva za srce in ožilje Slovenije) zagotavlja, da je neka vrsta ribe - tuna tako koristna za zdravje,da so ji nataknili kar znak »varovalno živilo«. Pa poglejmo prosim, kakšno vrste varovalno živilo je to: 100 g nemastnega govejega mesa vsebuje kar 68 mg holesterola in 5,1 g maščobe, 100 g »škodljive nemastne svinjine« vsebuje 9 g maščob in 60 mg holesterola, 100 g konjskega mesa vsebuje 2,8 g maščob in 60 mg holesterola, 100 g mesa srne vsebuje 4 g maščobe in 60 mg holesterola, mesni narezek (goveje meso in svinjina) vsebuje 30 g maščob in 60 mg holesterola in zdaj: tako »zdrave konzerve tune v olju«, da so ji celo podelili naslov »varovalno živilo« vsebuje 22 g maščob in 65 mg holesterola v količini 100 g! Vir: Kaič – Rak, A. Antonič-1990, tgsportlife.net.

POMEMBNO SPOROČILO - PETICIJA

NEVARNA STOPNJA RADIOAKTIVNOSTI V HRANI

Človeštvu grozi velika nevarnost, a videti je, da se za to skoraj nihče ne zmeni. Če ne bomo ničesar ukrenili, bo že prihodnjega julija uradno razglašena nova ureditev področja kontaminiranosti prehrane, ki bo dovoljevala uvoz in izvoz hrane z zelo visoko stopnjo radioaktivnosti, veliko višjo kot je bila do zdaj. Komisija za prehrambeni kodeks in Mednarodna komisija za radiološko varnost zatrjujeta, da taka hrana ne predstavlja nevarnosti za potrošnika oz. v najslabšem primeru ne povzroči nikakršnega pomembnega tveganja.
TO JE LAŽ!

Poskusi francoskega laboratorija so pokazali, da bi trajno uživanje “legalno” kontaminirane hrane izpostavilo potrošnike (in predvsem otroke) neopravičljivi stopnji tveganja. Po določenih scenarijih bi lahko stopnja radioaktivnosti 1000-krat oz. 10.000-krat presegla tisto, za katero oblasti smatrajo, da ni več zanemarljiva za zdravje ljudi in jo je treba všteti v sistem radiološkega varovanja. Radioaktivni produkti veljajo za KANCEROGENE in MUTAGENE, katastrofa v Černobilu pa je postopno razkrila še mnoge druge kasnejše učinke, predvsem vpliv na imunski sistem in srčno-žilni obtok.

Prakristjani v Univerzalnem življenju so prepričani, da izhod iz katastrofe z živili vodi edino preko miroljubnega poljedelstva

Vaško poljedelstvo se je v zadnjih 50-ih letih spremenilo v nasilno agrarno industrijo. Ni nasilna samo do milijard govedi, svinj in kokoši, ki jih redi v barbarskih pogojih v hlevih za masovno živinorejo in jih muči na neskončnih transportih živali in kolje ob oglušujočih krikih prestrašenih žrtev; nasilna je tudi do narave in pokrajine, ki jo maltretira z več kot 3 milijarde tonami umetnih gnojil in 31.000 tonami herbicidov letno. Njive so izlužene; monokulture so uničile lepoto pokrajine; oblaki amoniaka od poplave gnojnice, ki se je zlivala na polja, so se spremenili v kisli dež. Kot nasprotno gibanje je nastalo »ekološko poljedelstvo«, ki hoče živali rediti »njihovi vrsti primerno«, poljščine pa vzgajati »ekološko«. Vendar kmetija še velja za "ekološko", četudi uporablja do 20% ali celo do 30% kemijska sredstva. Zato se danes tudi "ekološko poljedelstvo" srečuje s podobnimi nepremostljivimi ekološkimi problemi vseh vrst prav tako kot konvencionalno, čeprav seveda v manjši meri.

KVALITETA HRANE NAS SILI, DA RAZMIŠLJAMO O NJENEM POREKLU IN NAČINU PROIZVODNJE
Leta in leta se je potrošnikom sistematsko tajilo, in to ne samo v industrijskih državah, da so izpostavljeni velikemu poskusu z rizičnimi živili, ki so obremenjena s pesticidi in strupi proti glivicam ter plesnim. Ti poskusi niso prinesli pričakovanih rezultatov, ker npr. dioxin še vedno najdejo v mesnih proizvodih, hormone v turbo teletih in BSE v mesu, pa vendar se ne razmišlja, da bi prenehali s temi poskusi. Nasprotno, smelo se gre naprej ne oziraje se na možne posledice. Kaj je mišljeno, ko slišimo, da so živila podvržena industrijskim poskusom, t.i. »postopkom plemenitenja«? Da bi jajca za zajtrk bila prave rumene barve, kokošim v hrano primešajo primerno barvo - kot jo ima rumenjak. Rožnata barva lososa je proizvod kemikov v živilstvu. Testeninam dodajo sredstva za penjenje, da bi se špageti hitreje skuhali. Vonj breskve v jogurtu je narejen iz glivic, plesni in bakterij. Pogosto odpadki postanejo osnovna surovina za industrijsko hrano. Tako imenovana beljakovinska pogača, ki ostane pri predelavi piščančjega mesa, se obdela z natronsko raztopino in pristane v konzervah džuveča kot hranilna sestavina. Posebna specialiteta je koktejl z morskimi sadeži, v katerega se vmeša odpadke ribolova, aromatizira in stisne v oblike škampov ali lignjev. Torej niso samo jasli za rejo živali postale »kante za smeti družbe blagostanja«, zdaj so to tudi že sklede za človeško hrano.

Če kupujemo hrano iz konvencionalnega kmetijstva, podpiramo uničevanje planeta

Leta 1995 je na še dandanes nerazvitem, za mnoge zapostavljenem Kozjanskem, skupina posameznikov v vasi Planinca kupila dve dolga leta zapuščeni, 18 ha veliki domačiji in začela izvajati projekt naravovarstvenega kmetovanja. Njihov miroljuben pristop do gojenja kultur je v zadnjih letih postal tako znan, da domačijo Planinca obiskujejo ljudje iz celega sveta, med njimi tudi veliko strokovnjakov ter doktorjev. Več o njihovem delu smo se pogovorili s Klavdijem in Alojzijo.

Zakaj ste se odločili za drugačen način življenja?
Alojzija: Utesnjeni, nezadovoljni v betonskem utripu življenja, smo se odločili za radikalno spremembo podjetništva v kmetijstvu. Začutili smo potrebo po višji kvaliteti življenja in to smo v polni meri udejanjili na tem lepem koščku naše dežele. Preden smo se preselili semkaj, je bilo tu divje odlagališče smeti, vendar smo pošteno zavihali rokave in dobesedno iz smetišča ustvarili raj. Domačijo smo uredili v obliki naravnega parka. Ob gradnji nismo žrtvovali niti enega drevesa. Ko človek dojame, da je Največja Modrost biti učenec Matere Narave in da v njej samo gostuje, je dosegel smisel svojega bivanja na zemlji. Mati Narava je najmodrejši, večni učitelj. Vsak človek bi moral postati njen spoštljiv učenec, se ravnati po njenih Modrostih. Tako bi bil v celoti preskrbljen. Tudi kmet bi moral postati gospod in ne hlapec sistemu. To je izkušnja življenja na Planinci.

Pavla Drakslar iz Kokrice pri Kranju je bila še pred petimi leti z eno nogo že v mrliški vežici, kajti pestile so jo hude in dolgotrajne bolezenske težave, ob katerih so bili tudi zdravniki nemočni. Toda v najhujši stiski je dobila v roke neko zdravstveno knjigo o presni prehrani, ki ji je drastično spremenila življenje. Danes je 74 letna upokojenka polna vitalnosti in življenja, najlepši kompliment pa ji poklonijo znanci in prijatelji, ki pravijo, da je videti vsako leto mlajša.

Zakaj ste se odločili za presno prehranjevanje?
Celo življenje so me pestile številne bolezni. Imela sem visok krvni pritisk, velike težave z zaprtjem, preveliko telesno težo, nespečnostjo, tesnobo in občasnim zastojem srca, največjo stisko pa so mi povzročali živci in hude bolečine v želodcu. Kar štirideset let sem jemala tablete proti bolečinam v želodcu, vendar je bilo iz leta v leto samo še slabše. Po vseh teh letih napačnega zdravljenja se mi je pojavila rana na želodcu in dvanajstniku in dr. Baudek mi rekel: »Imate dve možnosti, ali vam bo počil želodec ali pa boste dobili raka!« Svetoval mi je, da v tem stanju ne smem jesti nič svežega sadja in zelenjave.

Ste upoštevali njegov nasvet?
Ne. V tistih dneh sem dosegla najnižjo točko zdravja v svojem življenju in začela sem razmišljati, da bi morala sama prevzeti odgovornost za svoje zdravje. Celo življenje sem doživljala kalvarijo, toda sedaj v pokoju, ko bi lahko vsaj malo lažje zadihala, pa bom šla v mrliško vežico. Ne, sem si rekla. Nočem še umreti. Odločila sem se za življenje. Odločitev, da si povrnem zdravje, je sprožila cel kup »naključnih« dogodkov, ki so mi pomagali ozdraveti. Od neke prijateljice sem dobila knjigo Helmuta Wandmakerja: Hočeš biti zdrav? Proč s kuhinjskim loncem!, ki mi je za vedno spremenila življenje. Prebrala sem samo nekaj strani, vsebina je bila tako logična, da sem se tisti trenutek nepreklicno odločila za presno prehranjevanje. To je bilo pred petimi leti.

Dejan Kupnik, dr. med. je zdravnik v Centru za nujno medicinsko pomoč in reševalne prevoze Maribor. V pogovoru je odkrito spregovoril o napačnem stališču uradne medicine, ki še vedno podpira uživanje živalske mrhovine. Vendar dr. Kupnik ugotavlja, da se situacija počasi spreminja na bolje, kajti v osebnih pogovorih mu veliko kolegov priznava, da mesa sploh ne jedo več tako pogosto, kot nekoč. Povedo tudi, da bi se ga zlahka odrekli, a je okus tisti, ki prevlada.

Kdaj in zakaj ste postali vegetarijanec?
Meso, ribe in jajca sem prenehal jesti pri starosti devetnajst let in danes menim, da je bila to ena najboljših odločitev v mojem življenju. Razlog je bil preprost: nisem prenesel, da bi za moje zadovoljstvo nekdo moral umreti. Živali ubijajo zaradi instinkta, nagona po preživetju. Ljudje pa ubijajo zaradi pohlepa in zlobe, kljub temu, da vedo, da je možno kvalitetno preživeti brez mesa. Ljudje naj bi bili najvišje razvita bitja na planetu, obnašamo pa se huje kot krdelo najsurovejših brezumnežev.

Vendar vaša odločitev je v nasprotju z uradno medicinsko doktrino, ki zagovarja uživanje mesa.
Na takšno doktrino, ki za ohranjanje vrste mirno sprejema pomor nedolžnih bitij, se požvižgam. Dejstvo je, da je narejenih vse več kvalitetnih raziskav, ki potrjujejo, da je za kvalitetno preživetje, rast in razvoj, dovolj polnovredna rastlinska prehrana in mlečni izdelki. Teh dejstev, ki so vsem javno dostopna na medmrežju in drugih znanstvenih revijah, ne zmorejo sprejeti samo okoreli umi, katerih leta prakse so iz njih naredila lajne, in katerih melodija se razlega po že prehojenih poteh. Tisti bolj svobodnega duha pa ob upoštevanju vseh dejstev, sprejemajo drugačnost in iščejo nove poti, kako človeštvu omogočiti napredek tudi ob upoštevanju tistih, ki se nasproti človeku ne morejo postaviti - živali.

Odklanjanje uporabe rdečega mesa v prehrani ljudi je posledica ugotovitev, da so nasičene maščobne kisline (miristinova in palmitinova) zelo škodljive za zdravje ljudi. Hlevska reja in krmljenje prežvekovalcev z zrnjem poljščin resnično močno poveča delež trdih maščob v skupni prireji, ampak take so bile in so še vedno zahteve klavniške industrije in temu so se prilagodili tudi z načinom reje teh živali. Ugotovljeno je, da meso pašnih živali vsebuje veliko manj skupnih maščob, celo manj kot piščančje in od skupnih maščob je delež zdravju ljudi škodljivih samo 20 - 25 %. Zato pa meso pašnih živali vsebuje veliko drugih snovi, ki jih naše telo nujno potrebuje za normalno delovanje in lahko škodljivost trdih maščob močno omilijo.

Pašna reja živali dobiva v svetu vse večji pomen zaradi odkritij, da so mleko, meso in jajca pridelana s pašo, nujno potrebno hranilo za povečanje učinkovitosti imunskih sistemov, ki naj bi varovali nas ljudi pred boleznimi srca in ožilja ter rakom. Napovedujejo, da bomo v prihodnje jedli manj, zato pa se bo povečalo povpraševanje po mesu, ki bo pridelano s pašno rejo domačih živali. Zaradi te spremembe v prehrani bo manj debelih ljudi, imeli bodo močnejše kosti in večjo mišično maso, manj bo bolnikov s sladkorno boleznijo in tisti s shizofrenijo bodo lažje prenašali svoje težave.

Zmešajte enake dele limoninega soka, soka ingverjeve korenine, vode in medu. Dodajte ščepec črnega popra.
Tik pred obrokom spijte pol dl tega zeliščnega eliksirja.

Po vsakem obroku za boljšo prebavo prežvečite pol čajne žličke naslednje mešanice: zmešajte enake dele praženih janeževih, kardamomovih in kuminovih semen ter dodajte ščepec rjavega sladkorja.

Iz knjige avtorja Deepak Chopra

Ana Krušič Kaplja, dr. med., iz Rudnika pri Radomljah (blizu Arboretuma Volčji Potok) se je po študiju medicine posvetila homeopatiji, ki ji pomeni ne samo specializacijo iz medicine, temveč tudi življenjsko filozofijo.To delo jo je pritegnilo še posebno zato, ker skuša ljudem s celostnim prijemom pomagati na poglavitnimi je tudi napačna prehrana in v pogovoru je dr. Krušičeva odkrito spregovorila, zakaj je meso eno najškodljivejših in najbolj strupenih hranil za naše telo.

Zakaj ste se odločili za vegetarijanstvo?
Stara sem bila štiriindvajset let in prav tedaj končevala študij medicine. V tistem času sem zbolela za tuberkulozo, poleg tega pa sem imela težave tudi z želodcem, ledvicami in alergijami. Takrat sem srečala zdajšnjega moža, ki je veterinar znanstvenik. Ukvarja se s prehrano živali in celostno medicino in on me je navdušil za vegetarijanstvo. S spremembo svojega življenja in načinom prehrane, ki je počasi postala živa vegetarijanska hrana brez mesa, sem ozdravela. Podobne izkušnje je imel tudi moj mož, ki je z vegetarijansko prehrano ozdravil rano na želodcu in odpravil želodčne težave. Po tej čudoviti izkušnji sem začela intenzivno proučevati prehrano in celo razmišljala, da bi s tega področja doktorirala v Švici. Neverjetn,o kako bolj si lahko tudi produktiven in svež ob vegetarijanski hrani. Recimo moj mož dela in študira po cele dneve in noči in ni skoraj nikoli utrujen, čeprav spi povprečno le nekaj ur.

Ali ste se za rastlinsko hrano odločili tudi iz etičnih razlogov?
O tem vidiku vegetarijanstva nisem veliko razmišljala, dokler me ni možev brat, ki je mesar, nekoč povabil v klavnico. Tam sem spoznala, da ne morem več uživati mesne hrane, ki prihaja iz klavnice. To bi moral doživeti vsak človek, ki še dvomi o nujnosti uživanja mesa. To je grozno! Kako te živali jokajo in trpijo! Ko vidiš tiste grozote, in če imaš srce, potem res ne moreš več uživati mesa. Tudi z možem sva skupaj razčlenjevala, kako je kot otrok in pozneje kot šolar težko preboleval ubijanje živali. Svojo odločitev je postopno utrjeval v letih dela v farmakologiji, ko je moral »poskusne živali« po končanem trpljenju v kletkah žrtvovati. Po petih letih raziskovalnega dela v farmakokinetiki in toksikologiji – tedaj sva bila že poročena – se je usmeril v prehrano živali, jaz pa sem prav po rojstvu najinih prvih treh otrok končevala medicino. Oba sva se usmerila v prehrano brez mesa. S spoznavanjem vrednot in bistva našega življenja sva z možem spoznala, da naju je vodila v drugo smer od ustaljenih navad naše družbe in civilizacije najprej intuicija, nato pa lastno spoznanje.

Vse puste vrste mesa (perutninsko, goveje, svinjsko...) so po vplivu na zdravje enakovredne, če vsebujejo enak delež maščob, vsakršna enostranska prehrana - naj bo vegetarijanska ali pretirano mesna - pa je lahko za zdravje nevarna. In kako ljudi prepričati, naj jedo bolj zdravo, uravnoteženo, predvsem več sadja, zelenjave in rib? Ob dejstvu, da je solata petdesetkrat dražja od klobas, hrenovk in podobnih živil, ki vsebujejo veliko maščob, bo takšno prepričevanje silno težavno. To je le nekaj ugotovitev z včerajšnje okrogle mize "Dobro jem, da se dobro počutim", na kateri sta skušali zdravstvena in kmetijska stroka zbližati svoja stališča in odpraviti zmedo glede rabe mesa v prehrani Slovencev.

Ta okrogla miza je pravzaprav posledica "vojne" med omenjenima strokama, ki se vrsto let nista zmogli poenotiti, katero meso naj bi bilo za ljudi zdravo in katero škodljivo. "Medicinska stroka je zelo enostransko prikazovala le koristne plati belega mesa (perutnina, op.p.) in zgolj negativne rdečega (meso prežvekovalcev, op.p.). Vsi so govorili proti rdečemu mesu, zato je bilo treba z reklamnim vložkom opozoriti na njegove pozitivne plati," je dr. Slavko Čepin z biotehniške fakultete skušal opravičiti za nekatere sporen televizijski oglas o rdečem mesu Gospodarskega interesnega združenja za meso. Naj spomnimo, da oglas najprej prikazuje krute padce v športu, konča pa se s sporočiloma "za dobre rezultate je treba dobro jesti" in "rdeče meso - telo ga potrebuje". Jožica Maučec Zakotnik z ministrstva za zdravje o tem oglasu: "Sporna se mi zdita njegova sporočilnost in vizualnost, oglas je zame neetičen. Poleg tega v Sloveniji ne potrebujemo oglaševanja rdečega mesa, saj ga zaužijemo dovolj."

Predstavniki živilske in medicinske stroke so se na današnji okrogli mizi z naslovom Dobro jem, da se dobro počutim, ki je bila namenjena nepristranski osvetlitvi pomena mesa v zdravi prehrani, strinjali, da je za zdravo prehrano pomembna predvsem njena uravnoteženost. Takšnega mnenja so tudi predstavniki živilsko predelovalne industrije, ki so bili tudi organizatorji današnje okrogle mize, pri čemer pa so izpostavili na nekatere zanje nesprejemljive trende, kot je npr. stigmatizacija rdečega mesa kot zdravju škodljivega.

"V naši prehrani mesa ni preveč, preveč je zdravju škodljivih živalskih in rastlinskih maščob ter za zdravo, uravnoteženo prehrano veliko premalo tako imenovanih zaščitnih, varovalnih komponent, ki jih lahko dobimo z uživanjem veliko več sadja in zelenjave," je v svojem govoru poudaril Božidar Žlender z biotehniške fakultete, eden izmed uvodnih govornikov. Ob tem je poudaril, da je z mesom ta uravnotežena prehrana lažje dosegljiva, predvsem ker vsebuje veliko pomembnih sestavin.

"V prehrani moramo zmanjšati delež maščob, zaradi katerih je meso največkrat okrivljeno za povzročitelja sodobnih civilizacijskih bolezni. Zato so pusto meso vseh vrst in nemastni izdelki sprejemljivi v zdravi in uravnoteženi prehrani, kjer meso lahko odigra tudi vlogo funkcionalnega živila," je še dejal Žlender in dodal, da je dajanje prednosti samo enim vrstam mesa potrebno strokovno utemeljiti, ker v vsaki vrsti mesa lahko najdemo različne prehransko pomembne sestavine.

Piše: Marko Mrak

Se vegetarijansko prehranjujete? Pa mislite, da je vaš način prehranjevanja zdrav? Niste prepričani? Vaš način prehranjevanja je lahko tudi zdrav s pravilno kombinacijo prehrane in živil. Ključ je pravilna kombinacija in vnos vseh prepotrebnih elementov za pravilen in zdrav način življenja.

Popolno vegetarijanstvo (vegani) pa povzroči različna bolezenjska stanja in pomankanja nujno potrebnih elementov za normalno funkcioniranje telesa. Nujno je potrebno poznavanje hranil in količino beljakovin ter ogljikovih hidratov v živilih. Potrebna količina beljakovin je vsaj 1,5g na kilogram telesne teže, če ne uživate mesa. Problem nastane tudi zaradi pomankanja železa, cinka in vitamina B12.

Ne vem kako je s tabo,
ampak kar se mene tiče,
lahko hitro prepoznam,
ali je nekoga pisanje nekaj,
kar se mu samo zdi,
ali od nekje kaj prepisuje,
ali pa za svojimi besedami res stoji,
torej so njegove besede
plod njegovih lastnih spoznanj in izkustev.

Prejšnji teden so me poklicali z zagrebške televizije
in me prosili če lahko sodelujem v njihovi oddaji o prehrani,
kjer naj bi povedal nekaj o življenju na prani.

Pred dvema letoma,
ko sem bil na prani,
so pri meni doma posneli prispevek za njihovo enkrat tedensko oddajo
Globalno Sijelo.

Reakcija njihovih gledalcev na oddajo je bila osupljivo pozitivna,
saj so mi ljudje pisali
in me po telefonu spraševali o tej temi.

Tokrat sem jim pojasnil, da se že več kot leto dni »normalno« prehranjujem,
da je v Zagrebu društvo »pranojedcev«
in naj se obrnejo na njih.

Dr. Iztok Tomazin, zdravnik in direktor v Zdravstvenem domu Tržič, ob tem dela tudi v Službi nujne medicinske pomoči in v Gorski reševalni službi, je v Sloveniji predvsem poznan po svojih alpinističnih dosežkih. Kot dolgoletni vegetarijanec je živ zgled, da je nekrvava hrana več kot primerna tudi za vrhunske športnike.

Zakaj ste postali vegetarijanec?
Pred skoraj dvajsetimi leti sem se zaradi bolezni odločil za prehod na vegetarijansko hrano (občasno sem užival samo ribe). Pred tremi leti, ko sem se začel resneje ukvarjati z jogo, pa sem opustil tudi ribe in jajca.

V Sloveniji ste najbolj poznani kot vrhunski alpinist, ki je med drugim preplezal že pet osemtisočakov. Kako gre skupaj brezmesna hrana in vrhunski šport?
Kvalitetna, uravnotežena vegetarijanska prehrana je primerna tudi za vrhunske športnike, ne glede na to ali gre za vzdržljivostne ali eksplozivne športne panoge. V vrhunskem alpinizmu je bilo in je kar nekaj vegetarijancev. Prav tako jih je veliko v drugih športih: Carl Lewis, Martina Navratilova, Edvin Moses, Surya Bonaly, Paavo Nurmi, Desmond Howard, Dan Millman, Murray Rose, večkratni zmagovalec triatlona jeklenih na Havajih – Dave Scott…