|
||||||
|
|||||||
Piše: Sanja Lončar
Žito je bilo včasih simbol rodnosti. Imelo je svoje mesto v grbih držav, setev
in žetev sta bila pomembna praznika. Matematiki in astronomi so izračunavali idealne
dneve, ko naj se prične setev. Kralji so prva zrna polagali v zemljo z zlatimi
žlicami… In vsak kos kruha so blagoslovili predno so ga zaužili.
Danes beremo o žitu le v zvezi s cenami, ki jih bodo proizvajalci iztržili, pšenica je postala najbolj izmaličeno, kemično onesnaženo in življensko problematično živilo, uživanje kruha pa je nekaj vsakdanjega, kot tudi metanje kruha v smeti.
Kar sejemo to žanjemo.
Že desetletja se pšenico žlahtni predvsem po kriteriju prinosa. Vse, kar ne
obeta visoko rodnost, je ocenjeno kot nepomembno. Štejejo le tone po hektarju.
Tudi oblika žita se je podredila zahtevam industrije. Žita so postala nižja,
da bi lahko nosila polne klase in da bi jih lahko obdelovali strojno.
Prav pšenica je ena izmed največjih žrtev sodobnega, konvencionalnega poljedelstva.
Žita sejemo kot monokulture na ogromnih površinah. Od setve do žetve se srečujejo
le s stroji in kemijo. Tudi, ko so pospravljena, se obdelave nad njo ne nehajo.
Raziskave ostankov pesticidov na živilih uvrščajo pšenico, skupaj s krompirjem,
med najbolj onesnažena živila, pri katerih prihaja do ostankov kemije precej
nad dovoljenim.
Včasih je bila pšenica visoka, klasje elastično, žitna polja pa so predstavljala
prizor zlate lepote. Barva žitnih polj postaja vse bolj siva, brez karakterističnega
leska, ki se ga še spomnijo stare generacije. To svetlobo v žitu in vrsto z
njo povezanih pomembnih lastnosti dolgujemo siliciju.
V stotih letih (Od 1840 do 1940) so se vrednosti silicija v pšenici zmanjšale
za 23%. To je bil šele začetek sodobnega kmetijstva. Karl-Ernst Osthaus (Biddynamis
junij 2002) poroča, da se je v zadnjih 50 letih vrednost silicija zmanjšala
za dodatnih 40%. Današnje rastline s tistimi izpred 50 let niso več primerljive.
Tako kot silicij predstavlja osnovo čipov, ki krmilijo računalnike, tudi v našem
telesu silicij opravlja vrsto pomembnih nalog, ki jih sodobna znanost šele ugotavlja.
Dodatna težava s pšenico je v tem, da žito, ki so ga do zrelosti pripeljali z intenzivno nego, kaže znake hitrega gnitja. Gniloba je razkroj proteinov v enaerobnem okolju. Pri tem nastaja nevarna žveplovodikova kislina, ki je močno nevrotoksična. V Evropi zaradi tega prepovedjujejo uporabo termično neobdelanih žit razen tistih, ki so pridelana brez kemije.
Telo se upira novokomponiranim beljakovinam!
Posledica takega posilstva nad pšenico in drugimi žiti je hitro naraščanje težav,
ki jih imamo potrošniki, ki uživamo takšna žita. Celiakija, za katero pred desetimi
leti večina ni niti slišala, postaja vse bolj razširjena. Na začetku so mislili,
da gre za prirojeno bolezen - nezmožnosti prebave glutena. Število ljudi, pri
katerih se težave zaradi glutena razvijajo v starejših letih, nam daje misliti,
da imamo tudi na tem področju opraviti s "kolateralno škodo" vojne
za dobiček velikih korporacij, ki usmerjajo razvoj kmetijstva.
Dokaz več za to trditev so nove ugotovitve, da pra-žita, ki jih pridelujejo
brez kemije (npr. kamut, enozdrnica, dvozrnica in določene vrste pire) čeprav
vsebujejo celo več glutena kot pšenica, velikemu odstotku obolelih s celiakcijo
ne delajo težav.
Sodobni pšenici pripisujejo tudi težave s hrbtenico in sklepi, ki jih čutijo
že vse generacije. To tezo biodinamikov zdaj potrjuje tudi farmacija, ki prav
iz členkov stebla starih sort žit izdeluje zdravilo za hrustanec.
In kako so biodinamiki že desetletja nazaj to vedeli? Enostavno, že pogled na
stare sorte, ki so lahko rasle tudi do tri metre visoko in jim močen dež in
veter nista mogli do živega, je bil zadostno sporočilo, da je v steblu teh sort
nekaj, kaj "ve" kako se prenaša teža in vzdržuje gibčnost.
Odkritja starih sort egipčanskih žit so osupnila svet. Oziris pšenica, ko so
jo našli v egipčanskih grobnicah ne le da je skalila po 5.000 letih. Pokazala
nam je, da so v časih na enem steblu izrasli šopki klasov polnih semen. Na rastlinah,
ki jih je iz teh semen vzgojila raziskovalka ga. Maria Thun je zraslo do 150
semen! Ali si predstavljate, kakšno težo so bila zmožna zdržati žita v tem času?
Kamut, ki je tudi staro egipčansko žito, ki so ga odkrili v grobnicah kaže takšno
vitalnost, da lahko raste v najtežjih pogojih skoraj brez vsake vlage.
Brez globine ni višine!
Žita razvijejo toliko globoke korenine, koliko so sama visoka. Današnje sorte
so se skrajšale na potrebe mehanizacije. S tem so tudi korenine žit bolj plitke
kot kadarkoli prej. Dejansko žitom ni potrebno niti iskati v globinah, vse kar
bi, po mnenju znanosti, potrebovala, dobijo že na površju v NPK gnojilih.
Sicer korenin ne vidimo, posledico njihovega krajšanja, pa zelo občutimo. Celo
v najbolj "uradnih" knjigah o mineralih in vitaminih boste prebrali,
da je pomanjkanje cinka en od poglavitnih razlogov za zakisanost, šibak imunski
sistem in težave s reproduktivnimi organi. V žitih bi moralo biti veliko cinka,
vendar ga tam ne najdemo več.
Že 80 let nazaj je Rudolf Steiner povedal, da rastline šele na globinah 50-70
cm lahko dobijo moči reprodukcije. Če rastline ne razvijejo korenin, ki jim
omogočajo črpanje energij in hranil na tej globini, potem ne morejo razviti
lastnih reproduktivnih sposobnosti in tudi človeku ne morejo ponuditi teh moči.
Že takrat je svaril, da bodo nova žita povzročila pri človeku težave z reproduktivnimi
organi.
Večina današnjih umetno gnojenih rastline ne razvije več kot 10-20cm globoke
korenine.
Zato je v njih tako malo mineralov, posebej cinka, selena, magnezija in drugih
za nas tako potrebnih snovi.
V čem je skrivnost pražit?
Koliko je teh nekaj odstotkov razlike v sestavi pomembnih, vidimo po rezultatih,
ki jih dosežejo pri dietah, v katerih uporabljajo pražita: piro, kamut, kinua
(prevaja se tudi kot kvinoja) ajdo in amarant.
Na srečo so se ta žita (kinua, ajda in amarant ne sodijo v žita, vendar jih
pogovorno tja uvrščamo) ohranila, brez posegov motiviranih z višjimi pridelki.
Piro na teh področjih poznamo že 9.000 let. Tudi ostala našteta žita se lahko
pohvalijo s tem, da so še danes takšna kot so bila nekaj tisoč let nazaj.
Kako se izogniti pšenici?
Če mislite, da je enostavno, ste v zmoti.
Pšenica je povsod. Je najbolj enostavna in najbolj poceni za uporabo, zato se
ji industrija ne bo odrekla. Če preberete etiketo na fantazijsko poimenovanih
kruhih (martinov, stoletni, kmečki, sosedov, jelenov), boste presenečeno ugotovili,
da je v njih pretežni del pšenične moke. Ostalih mok, po katerih nekateri kruhi
celo nosijo imena, pa je le še za vzorec. Tudi po pravilniku o izdelkih iz žit,
morajo koruzni, ajdov in soržični kruh vsebovati najmanj 30% moke, po kateri
nosijo ime. Za ječmenov, proseni in ovseni zadostuje, da je v njih 20% omenjenih
žit. Ostalo je ponavadi pšenična moka.
Sestava kruha je podatek, ki ga peki niso dolžni obvezno zagotoviti, zato vam
tudi prodajalaci ne bodo mogli postreči z informacijo, kaj je v katerem kruhu.
Izjema so le v naprej pakirani kruhi, kjer morajo biti na embalaži navedene
vse sestavine.
Kako brati etikete?
Tudi tam, kjer imate na voljo etiketo, ni enostavno priti do informacije. Pravilniki
od proizvajalca ne zahtevajo, da navede točne odstotke uporabljene moke. Zahteva
pa, da se sestavine naštejejo po zaporedju, od tiste, ki jo je največ, navzdol.
Če je na etiketi napisano pšenična, ržena in ajdova moka, to lahko pomeni 40%
pšenične, 30% ržene in 25% ajdove moke ali, kar je bolj pogosto 80% pšenične,
10% ržene in 5% ajdove. V obeh primerih, je etiketa pravilna in se ne morete
pritožiti.
Lahko pa uporabite malo izkušenj in razsodnosti. Če ste kdaj pekli ržen, ajdov ali koruzni kruh, veste, da ni možnosti, da bi dobili puhlo, rahlo in mehko pecivo. Če je vaš "rženi" kruh po strukturi podoben belemu, le, da je drugačne barve, potem je za razliko zaslužno barvilo umetnikov iz pekarske industrije.
Skrivnosti "pekovskega dodatka"
Če zaskrbljeno pregledujete sojine izdelke v želji, da bi se izognili gensko
spremenjenim organizmom, ste pri napačni polici. Pravo "leglo" GMO
je danes v kruhu. Za hitrejšo fermentacijo in kot pomoč pri vzhajanju, lahko
dodajo encimske preparate (amilaze, diastaze, celulaze, proteaze, itd). Gensko
spremenjeni encimi so tudi do 1000 krat cenejši od naravnih, kar je za finančnike
pekarn izziv, ki se mu je težko upreti. Posebej, ker teh dodatkov zaenkrat ni
potrebno deklarirati. Dovolj je napisati "pekovski dodatki". Kaj tiči
za tem, je uganka. Ob naštetih encimih danes kruhu dodajajo tudi emulgatorje,
stabilizatorje, gostila, s čimer dosežejo lepšo strukturo kruha, ter sredstva
za obdelavo moke. Za daljšo obstojnost je dovoljeno uporabljati tudi konzervanse.
Za izboljšanje okusa in vonja je dovoljeno dodajati naravne in naravi identične
(!) arome, sladkor in sladila.
Pozor pri nakupu rženega kruha!
Rž je čudovito žito z veliko zdravilnimi lastnostmi. Kot poroča ga. Maria Thun,
so se na Finskem zelo sistematično ukvarjali z učinkovanjem različnih vrst kruha
na bolnike v bolnišnicah. Med drugim so ugotovili, da je pri obolelih za rakom
posebno dobro učinkoval kruh iz rži. Pri nekaterih bolnikih so ozdravitev celo
povezovali z njim. To je spodbudilo veliko uporabo rženega kruha. Vendar pozor,
tisto, kar je najbolj vredno pri rženem kruhu, našemu telesu postane dostopno
šele, če je testo za rženi kruh pripravljeno v petih korakih, ali če je uporabljen
ferment, namesto kvasa.
Dodajanje ržene moke v standardne recepture lahko izboljša okus kruhu, vendar
od tega vaše telo ne bo imelo veliko koristi. Pravilno "odprte" snovi
v rženem kruhu najdete v fermentiranih kislih kruhih kot je Pumpernickl.
Sanja Lončar
|
Kaj lahko storite, če želite jesti dober kruh! 2. Ne pozabite, po enem mesecu moka zgubi skoraj
vse, kar je v njej vrednega. Večina pakiranih mok na policah je le polnilo
brez mineralov in vitaminov in telo zelo zakisajo. Zato kupujte sveže
zmleto moko v mlinih, ali v eko-trgovinah, na eko tržnicah ali poiščite
trgovine zdrave prehrane, v katerih jo lahko tudi zmeljejo. 3. Splača se speči svoj kruh. Če v njega vnesete
svojo energijo, potem to postane neprecenljivo bogato živilo, ki bo hranilo
dušo in telo. Celo če to opravilo prepustite strojčku, boste veliko na
boljšem kot doslej. Tudi kruh, ki ga kupujete, ni občutil veliko rok.
4. Če ga ne morete peči sami, vsaj poskusite
v svoji bližini najti kruh iz ekološko ali biodinamično pridelanih žit.
Na eko-tržnicah povprašajte in se zmenite s kmeti. Mnogi ga spečejo po
naročilu. 5. V pekarnah zahtevajte, da vam povejo, koliko
katere moke je v kruhu, ki ga ponujajo. Če tega v trgovini ne vedo, lahko
pokličete pekarno. 6. V trgovinah poiščite ržen kruh, pečen brez
kvasa. (Z drožmi!) 7. Izogibajte se trajnim kruhom s kozervansi
(poglejte koliko e-jev je v njih!) |
| Recept Marie Thun za najbolj zdrav rženi kruh! Zvečer zvrhano kavno žličko cvetličnega medu dobro premešamo v kozarcu s približno na 50o ogreto toplo vodo in temu dodamo 25 dag fino zmlete ržene moke. Zmes postavimo čez noč na toplo mesto - 26 do 30oC (morda v bližino peči, ali plošče štedilnika, ki jo vključimo na najnižjo temperaturo, ali pa v pečico, v kateri gori 25 w žarnica.) Naslednje jutro dodamo mešanici enako količino malo bolj grobo mlete moke in tople vode in testo spet postavimo na toplo. Zvečer to kislo testo pretegnemo s 60% moke, ki jo želimo pri peki uporabiti in ustrezno količino tople vode. Dodamo laneno seme, kumino, koprc ali druge začimbe in testo spet postavimo na toplo. Naslednje jutro z ostankom moke naredimo testo in šele tedaj dodamo sol. Ko začne vzhajati, kruh oblikujemo. Počakamo, da testo krepko vzhaja in ga damo v že segreto pečico, ter pečemo približno eno uro. Če testo pripravimo na tak način, torej v petih stopinjah, je rž dobro prebavljiva. Pri pšenici, ječmenu in ovsu zadoščajo tri stopnje priprav, t.j. vzhajanja testa. |
| Društva zbrana v projektu "Skupaj za zdravje človeka in narave" organizirajo vrsto tečajev, o zdravi pripravi starih žit, peki kruha z drožmi in pripravi zdravih sladic. Če želite prejemati brezplačna obvestila pokličite na številko 041 813 055 ali po e-mailu info@zazdravje.net pošljite svoj naslov. |
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20050609162754497
|
|
| Domov |
|
Powered By GeekLog |
