V zadnjem času se bijejo prave polemike o prehrani. In za tole pisanje me je vzpodbudila oddaja Trenja, ki je bila na sporedu pred dnevi, v njej pa so govorili o lovu, mesojedcih, rastlinojedci in še o čem. V oddaji so bili prisotni vegetarijanci, lovci, mesarji, kmeti in zdravniki. In moram reči, da sem na koncu oddaje dobil občutek, da je vse skupaj le ena velika farsa.

Pa pojdimo po vrsti. Najprej me je presenetilo obnašanje t.i. vegetarjancev. Poznam nekaj vegetarjancev in moram povedati, da so vsi nekako mirni, nevsiljivi. Le za odtenek malo preveč bledi. In ti moji prijatelji niso cinični. V tej oddaji pa sem videl toliko cinizma in vzvišenih posmehov, kot že dolgo ne. In slišal sem bore malo argumentov, ki bi mesojedega človeka prepričali v to, da postane vegetarijanec. Vsi argumenti se nekako ponavljajo. Veliko je očitkov, ki govorijo o nehumanem pridobivanju mesa, torej o pomorih živine. In ko sem primerjal nastope nevegetarijancev, sem dobil občutek, da so dosti bolj mirni, preudarni in da točno vedo, kaj hočejo povedati. Vegetarijanci so delovali razburjeno, na trenutke agresivno in preveč vzhičeno. Ja vem, to svoje obnašanje zagovarjajo z besedami, da so zaradi neuživanja mesa bolj vitalni.

Piše: Mateja Reš
NAJ SE PREDSTAVIM

Lep pozdrav vsem, ki vas zanima nekaj novega, drugačnega. Vsem, ki vam je nakaljevanje semen oziroma gojenje kalčkov že domače in vsem, ki se s tem še spogledujete.

Sama sem se s kalčki srečala pred dobrimi desetimi leti, ko je Ruth, ki so jo od nekdaj privlačile nenavadne, nove reči, kupila knjigo o vzgoji kalčkov in kalilnik. Sprva je bila zelo zagreta, začetna vnema pa je kmalu popustila in kalilnik je ostajal prazen.

Enkrat sem si vse skupaj sposodila in kalilnik je postal moj. Ruth pa si je, kot vidim, omislila novega.

Ker je naša prehrana v zadnjih letih nekam hitra in si mnogi ne vzamemo dovolj časa za pripravo hranilno polnovrednih obrokov, se kalčki, ki so privlačni na pogled in zrastejo kar na domačem pultu, priročno dopolnilo prehrani.

1. OD KOD KALČKI
Preden se popolnoma prepustimo tej slastni zelenjavici pa še zgodbica ali dve.

V neki stari kitajski zgodbi so učenjaki iskali lek proti smrti. Pot jih je zanesla v Altajske gore, kjer so živeli več sto let stari ljudje. Prehranjevali so se samo s kalčki. Učenjaki so prenesli gojenje kalčkov na Kitajsko. Sicer pa je dokazano, da so na Kitajskem uživali »kalečo zelenjavo« kot zdravilo že pred 5.000 leti.

Potrebujemo: 4 jajčevce, 2 zrela paradižnika, 4 žlice olivnega olja, čebulo, 3 jajca, sol in poper. Jajčevce operemo in narežemo na tanke lističe. Damo jih v hladno vodo. čebulo sesekljamo in svetlo popražimo. Dodamo odcejene in osušene jajčevce ter na kocke narezan paradižnik, solimo in popramo.

Posodo pokrijemo in dušimo približno 30 minut. Večkrat premešamo in od časa do časa prilijemo malo vode. Ko je jed gotova, jo odstavimo, primešamo razžvrkljana jajca in pustimo, da zakrknejo.

»Hrana je zdravilo in zdravilo je hrana« pravi kitajski pregovor, ki odseva starodavni pogled na prehranjevanje. Tudi na zahodu poznamo rek, ki govori o vplivu hrane na zdravje; »Ste to, kar jeste.«

Tao prehrane
Hrana je najbolj očitna oblika energije, s katero si ljudje zagotavljamo normalno delovanje telesa, uma in duha. Iz vidika Tao prehrane se hrana ne analizira po kalorijah, vitaminih, ogljikovih hidratih, maščobah itd, temveč se ocenjuje glede na energetske lastnosti ter delovanje pri vzpostavljanju ravnovesja v telesu, umu in duhu.

Tao prehrane je starodavni sistem zdravljenja in preprečevanja bolezni, ki temelji na načelu ravnotežja med jinom in jangom in energiji petih elementov.

TKM - taoistična konstruktivna medicina ali tradicionalna kitajska medicina ga zraven akupresure, akupunkture, moksibustije, zeliščarstva, kupinga (puščanje krvi), gua sha (drgnjenje s kovancem) in energetskega gibanja (tai chi, chi gong, tao jin, borilne veščine) upošteva kot pomembno metodo zdravljenja.

Pregovor pravi: »Superioren zdravnik bo neravnotežje/bolezen začel najprej zdraviti s spremembo načina prehranjevanja.«
Pri tem je potrebno izbrati hrano, ki bo pomagala povrniti ravnovesje, ki so ga porušili patogeni vplivi kot je veter, vročina, vlaga, suša, mraz ali njihove kombinacije. Na splošno velja, da je vročino potrebno ohladiti, hlad segreti, vlago posušiti in suhost ovlažiti.

Piše: Sanja Lončar v Auri

Kaj vse nismo slišali o mleku. "Narodi, ki zaužijejo veliko mleka in mlečnih izdelkov, doživijo krepko čez sto let". "Mleko je dobro za kosti", "mleko je zdravilo proti osteoporozi", "mleko je učinkovit fungicid za rastline", "jogurt je odlična preventiva pred vaginalnimi boleznimi"...
Z mlekom se ukvarjajo raziskovalci, zdravilci, nutricionisti, v zadnjem času pa vse bolj tudi zdravniki in farmacevti.

Le ena težava je: večina tega, kar je v mleku dobrega, je dostopno le v živem in zdravem mleku, takšnem, ki ga mnogi med nami še nikoli niso preizkusili "v živo".

Kaj je v mleku?
Vsaka ženska, ki je dojila ve, koliko je vsaka sprememba v njeni prehrani, vplivala na kolike ali druge reakcije pri otroku. V mleko se je "zapisala" vsaka sprememba v prehrani matere. Soseda, ki pravkar doji, mi je povedala, da ne sme uporabljati določenih krem za telo, ker sestavine lahko preidejo v mleko.
Krava tu ni izjema. Vse kar poje, vsa zdravila, s katerimi jo zdravijo (spomnite se afere s dermo-sprejem, zaradi katerega so v mleku narasle količine kloramfenikola), vse prej ali slej konča v mleku.

INTENZIVNO NARAVNO SLADILO: S T E V I O Z I D

Steviozid je 250-300 krat slajši od sladkorja. Danes Kitajska, nato Koreja proizvede verjetno največje količine steviozida. Sladkorna industrija in posebno industrija umetnih sladil dela vse mogoče, kar je v njihovi moči, da bi stevijo zadržali zunaj ZDA in EU. Že samo dejstvo, da se na svetu, zlasti na Japonskem, uporabi letno več 100 ton steviozida brez omembe kakšnih škodljivih učinkov za zdravje ljudi, je več kot zgovorno.

Prašek stevijinega ekstrakta veliko proizvajalcev tako imenuje steviozid. S patentirano tehnologijo ga pridobivajo iz listov stevije. Ne vsebuje niti kalorij niti ogljikovih hidratov. Sladkost in okus zavisi od vsebnosti glikozidov v listih - zaželjena je višja vsebnost rebaudiozida A (nima priokusa, bolj intenzivna sladkost, 400x sladkejši od sladkorja). V zadnjih letih so botaniki s križanjem razvili rastline z visoko vsebnostjo tako steviozida kot rebaudiozida A. Lahko se dodajo tudi določeni encimi, ki steviozid pretvorijo v rebaudiozid A. Na izdelkih je označena vrednost steviozida nad 80% (ostalo so ostale sestavine listov). Višja je vsebnost rebaudiozida A, boljši je okus in seveda višja je cena zaradi dražjega postopka. Ko je označeno, da je v izdelku 40% rebaudiozida A je mišljeno, da je od tistih 80% 40% rebaudiozida, ostalo je steviozid.

Ajdove palačinke so odlična alternativa palačinkam iz bele moke in živalskih produktov.

Recept:
Naredimo maso iz ajdove moke in vode (1:1). Dodamo cimet in po želji javorjev sirup, lahko pa tudi zamenjamo 1/4 ajdove moke z rožicevo moko, kar bo dalo palačinkam čokoladni okus.
Nato spečemo palačinke v ponvi in jih po želji namažemo z medom, lešnikovim namazom itd. Te palačinke so debelejše od "običajnih", zato jih ne zvijamo, ampak jih prelomimo čez polovico. Najbolje se obnesejo palačinke nekoliko manjšega premera.

Pol kilograma olupljenega krompirja in 10 dag zamrznjenega graha kuhamo v dobrem litru vode. Kuhano zelenjavo potem pretlačimo ali razdrobimo z električnim mešalcem. Juho solimo, popopramo, dodamo 10 dag zmlete šunke, žlico sesekljanega peteršilja in še malo pokuhamo. Na margarini prepražimo na kocke narezano žemljo, ko lepo zarumeni, jo odstavimo. Juho postrežemo z opečenimi kruhki.

30 dag hladnega kuhanega fižola pretlačimo, mu dodamo na margarini svetlo prepraženo sesekljano čebulo, jajce, sesekljan peteršilj in 15 dag sesekljane šunke, po potrebi solimo in popopramo. Zmes dobro premešamo, iz nje oblikujemo hlebčke, ki jih malo sploščimo, povaljamo po moki, raztepenem jajcu in drobtinah. V ponvi segrejemo olje in na njem hlebčke na hitro ocvremo.

Kilogram težko presno zeljno glavo očistimo in odtrgamo 8 listov, ki jih 5 minut kuhamo v slani vodi in nato odcedimo. Ostalo zelje narežemo na rezance. V ponvi segrejemo žlico margarine, na njej prepražimo žlico sladkorja, dodamo narezano zelje, solimo, popopramo, prilijemo žlico kisa in dušimo do mehkega. Med dušenjem po potrebi prilivamo juho iz kocke.

Zdušenemu in ohlajenemu zelju primešamo jajce, žlico margarine in kozarček goste kisle smetane, po potrebi tudi malo kruhovih drobtin. Na zmočen ožet prtič precej na široko naložimo odcejene liste, nanje naložimo zdušeno zelje in prtič stisnemo v obliko zeljne glave. Prtič prevežemo v culo, ki jo, obešeno na kuhalnico, položimo v krop. Jed kuhamo eno uro, med kuhanjem pazimo, da k zelju ne prihaja voda.

10 dag kuhane prekajene svinine drobno sesekljamo, 3 šampinjone očistimo in drobno nalistamo, kislo kumarico narežemo na rezance, sesekljamo steblo mlade čebule, tudi zelenje, in precej zelenega peteršilja. V ponvi segrejemo 2 žlici margarine in vse pripravljeno stresemo nanjo. Dobro podušimo, kar traja približno 20 minut.

V veliko vode skuhamo 30 do 35 dag peresnikov, solimo in kuhamo po navodilu. Kuhane peresnike odcedimo, jih stresemo v pogreto skledo in polijemo z omako, nazadnje jed posipamo z naribanim parmezanom.

Pol litra leče preberemo in na večer namočimo. Naslednji dan jo skuhamo, dodamo lovorov list in vejico zelene, odcedimo in pretlačimo. V ponvi segrejemo žlico olja, dodamo 5 dag na drobne kocke narezane slanine in pol sesekljane čebule, ko čebula postekleni, dodamo lečni pire, ga solimo, popopramo, dodamo strok stisnjenega česna in sesekljan peteršilj ter vanj zamešamo žlico surovega masla ali smetane.

7 dag masla in 5 dag moke svelto prepražimo in med stalnim mešanjem prilijemo četrt litra mleka ter mešamo tako dolgo, da se moka razpusti in bešamel zavre. Posodo odstavimo, počakamo, da se malo ohladi, in potem primešamo 4 rumenjake, enega za drugim, solimo, popramo, začinimo z muškatom in v zmes zamešamo razdrobljeno tuno iz pločevinke (brez olja). 4 beljake stepemo v trd sneg in ga primešamo pripravljeni zmesi.

Ognjavarno posodo namastimo z margarino in vanjo naložimo pripravljeno zmes. Posodo postavimo v razgreto pečico na 200 stopinj Celzija in pečemo narastek 35 minut. Postrežemo ga kar v posodi.

Piše: Sanja Lončar v Auri

Le s težka najdemo živilo, ki ima tako dobre lastnosti in je istočasno tako zlorabljeno, kot je to soja. Po drugi plati je to logično, kajti prav njena uporabnost je motivirala njeno izkoriščanje, ki danes sega čez meje zdravega razuma.

Dobre novice:
Nove raziskave o soji kažejo, da imamo res opraviti s super-živilom.
Kitajci mu že tisočletja pravijo "meso brez kosti" in to v resnici tudi je. Soja spada med redke rastline, ki vsebujejo vse nujno potrebne esencijalne aminokisline.

Toda soja je še veliko več!
Je prava zakladnica zdravilnih snovi.
Izoflavoni (ki so trenutno zelo "in") delujejo kot antioksidanti in estrogeni. Posebej pomembna sta dva izoflavona (genistein in daidzein), ki blažita simptome tistih vrst raka, ki so povezani s hormoni in ovirata nastajanje novih krvnih živil v tumorjih. Izoflavoni delujejo tako, da se vežejo na tiste dele celičnih membran, na katere se ponavadi naselijo hormoni, ki povzročajo rast tumorjev.
Ob tem je delovanje fitoestrogenov povezano tudi z izboljšanjem vsrkavanja kalcija v telesu. Na univerzi v Illinoisu (ZDA) je raziskava pokazala, da je uživanje sojinih beljakovin v 6 mesecih močno okrepilo količino in gostoto mineralov v hrbtenici.
Raziskava v Bologni pa je pokazala da so ženske v menopavzi, ki so 12 tednov uživale 60gr. sojinih beljakovin na dan, imele manj vročinskih oblivov in so se ponoči manj potile. Izoflavoni blažijo posledice znižanja naravne ravni estrogena.

V skledi penasto umešamo 10 dag surovega masla, dodamo 12 dag sladkorja v prahu in 3 jajca. Zmes penasto umešamo in med mešanjem dodajamo po žličkah 8 dag čokolade v prahu in 8 dag olupljenih zmletih mandljev, izmenično s 3 žlicami mleka, primešamo 12 dag moke, pomešane s pol zavitka pecilnega praška.

Zmes naložimo v namaščen, z moko posipan tortni model in jo pečemo približno pol ure pri 180 stopinjah celzija, preskusimo s pletilko. Kolač razrežemo na kose in vsak kos polijemo z raztopljeno čokolado in sladko smetano.

Pripravimo jo kot špinačno, očiščene liste skuhamo, razdrobimo in stresemo na pripravljen bešamel, solimo, popopramo, začinimo z muškatnim oreščkom in legiramo z rumenjakom in smetano. Solata iz redkvic:4 šopke redkvic očistimo in jih tanko nalistamo, posolimo in pustimo stati 20 minut. Sok redkvic zmešamo z drobno sesekljanimi listi žajblja in precej narezanega drobnjaka, kisom in zelo malo olja, primešamo redkvice in takoj ponudimo.

Piše: Sanja Lončar v Auri

Sodobna tehnologija odlično spreminja živila v strupe. Iz strupov, zaenkrat ne zna narediti živil.

Povod za ta tekst je bil prispevek v televizijski informativni oddaji, v kateri so poročali o plemeniti pobudi za ustanavljanja banke materinega mleka. Plemeniti namen, da materino mleko postane dostopno vsem otrokom, kazi le en "tehnični detajl", mleko bodo namreč pasterizirali in potem globoko zamrznili, do uporabe.
O kako malo vemo, pri vsej naši učenosti! Materino mleko je najbolj zdrava hrana za otroka prav zaradi tega, ker prihaja iz telesa v telo. Zato ni oksidirano in telesa dojenčka ne zakisa. Druga poglavitna prednost so encimi, ki jih vsako sveže mleko vsebuje in jih v pasteriziranem nikoli ne bo. Enako velja za sveže pomolzeno mleko krave, ki na telo deluje bazično, prekuhano, sterilizirano ali homogenizirano pa telo zakisa.
Pri materinem mleku je pomembna še uglašenost energij, ki jih hrana prenaša, njena kristalizacija, ki je nosilec zapisa in druga, zaenkrat manj otipljiva dognanja holističnih raziskav.

Kako je našim tehnologom tako težko dojeti, da živila niso le skupek snovi? Če bi njihov avto kdo¨zmečkal bi v njem še vedno bile vse snovi, kot v novem avtu, pa se z njim ne bi mogli peljati. Če bi kdo v njihovem mobitelu napačno obrnil le baterijo, ta ne bi več deloval. Če bi v navadni knjigi zmešali strani, bi ta postala neberljiva… Zakaj se potem nad zapletenimi in dobro delujočimi koncepti narave tako izživljamo?

Poglejmo dva največja strupa sodobne prehrane: sol in sladkor.

Piše: Sanja Lončar v Auri

Vstopite v svet čudovitih spoznanj!

Biodinamiko uvršačjo med ekološke načine pridelovanja, vendar gre za veliko več. Od drugih načinov dela z rastlinami in živalmi se biodinamika razlikuje podobno kot se tradicionalni sistemi zdravstva razlikujejo od naše zahodne alopatske medicine.

Tako kot tibetanska, kitajska in ayurvedska medicina delata z energijami v telesu in poizkušajo vzdrževati ravnovesje, kot predpogoj za zdravje, tako biodinamika dela z energijami v rastlinah in doseže maksimum njihove vitalnosti prav s poznavanjem in upoštevanjem ritmov etrskih energij.

Razlika med biodinamičnimi izdelki in izdelki pridelani na druge načine, je očitna prav v "notranji urejenosti" živil, ki jo lahko vidimo skozi kristalizacijo. Vitalnost živil pa je možno videti tudi z metodo "dvigajočih se slik". Če pa želite materialno otipljive dokaze, potem boste pri biodiamičnih živilih namerili 30% več vitaminov, enako manj nitritov, več sladkorjev, več zdravilnih učinkovin. Nekatere pa najbolj preseneča manjša alergenost živil. Veliko je primerov, da osebe, alergične na določeno živilo, tega lahko zaužijejo, če je pridelano po biodinamični metodi.

Evropska komisija je danes sprejela nova pravila za najvišjo še dovoljeno vsebnost dioksina in njemu podobnih substanc v hrani in krmi, so sporočili v Bruslju. Kakšna je največja dovoljena stopnja dioksina, je sicer bilo določeno že leta 2002, danes pa so bila pravila dopolnjena še z dovoljeno stopnjo dioksinu podobnih kemikalij PCB, s čimer je zdaj določena najvišja skupna stopnja.

Mlade trtne liste z neškropljene trte narežemo in jih blanširamo pet minut, nato jih stresemo na cedilo. Posebej pripravimo nadev iz 30 dag zmlete govedine in 30 dag zmlete svinjine, ga zmešamo, posolimo, popopramo, zabelimo z na maščobi prepraženo sesekljano čebulo, dodamo zdrobljen majaron in skodelico napol kuhanega riža.

Odcejene liste razgrnemo in na konico položimo žlico nadeva, zapognemo ob straneh in zavijemo v zvitek. Zvitke zložimo na pomaščeno posodo in jih spečemo v pečici. Proti koncu pečenja jih polijemo z dobro paradižnikovo omako, ki jo začinimo z baziliko, in še nekaj časa dušimo.

Kos zamrznjenega listnatega testa odtajamo, razvaljamo na pomokani mizi in razrežemo na 8 kvadratov, ki jih položimo na navlažen pekač, vsakega prebodemo 2- ali 3-krat z vilicami in jih pečemo v razgreti pečici na 200 stopinj Celzija približno 15 minut. V začetku pečice ne odpiramo.

Na ohlajene kvadrate položimo polovico kuhane in odcejene hruške in jih prelijemo s čokoladnim prelivom. V vodni kopeli raztopimo čokolado in malo smetane.

Za 4 osebe potrebujemo 20 dag dobro opranega ješprenja in prav toliko čez noč namočenega rjavega fižola. Jušno zelenjavo (3 korenčke, 1 koren peteršilja, košček kolerabe, 2 olupljena in na kocke narezana paradižnika) dodamo ješprenju in fižolu takoj na začetku, še v hladno vodo. Solimo, popramo in kuhamo tako dolgo, da se jed malo zgosti. Zabelimo z nekaj žlicami kisle smetane.

Če vaša družina z ričetom brez mesa ne bi bila zadovoljna, dodajte košček prekajenih rebrc, vendar pazite, da se vam ne bodo preveč razkuhala.

Kos zamrznjenega listnatega testa odtajamo in ga razvaljamo, tako da lahko narežemo 8 pravokotnikov. Na vsak pravokotnik naložimo nadev, ki ga pripravimo prej.

Na maščobi prepražimo sesekljano čebulo, dodamo 40 dag zmletega mesa (govedina, svinjina), solimo, popopramo, posujemo žlico zdrobljenega majarona in dodamo 2 žlici vode, nekaj časa pražimo in odstavimo. V ohlajeno meso zamešamo žlico kisle smetane. Nadev razdelimo na 8 pravokotnikov, ki jih po dolgem zavijemo in stisnemo robove. Potem jih položimo na rahlo namaščen pekač.

Pečico segrejemo na 225 stopinj, pekač postavimo v pečico in piroške zlatorumeno zapečemo. Pečice prvih 10 minut ne odpiramo.