Soja – čudovita ali nevarna?

sobota, 18. februar 2006 @ 05:16 CET

Piše: Sanja Lončar v Auri

Le s težka najdemo živilo, ki ima tako dobre lastnosti in je istočasno tako zlorabljeno, kot je to soja. Po drugi plati je to logično, kajti prav njena uporabnost je motivirala njeno izkoriščanje, ki danes sega čez meje zdravega razuma.

Dobre novice:
Nove raziskave o soji kažejo, da imamo res opraviti s super-živilom.
Kitajci mu že tisočletja pravijo "meso brez kosti" in to v resnici tudi je. Soja spada med redke rastline, ki vsebujejo vse nujno potrebne esencijalne aminokisline.

Toda soja je še veliko več!
Je prava zakladnica zdravilnih snovi.
Izoflavoni (ki so trenutno zelo "in") delujejo kot antioksidanti in estrogeni. Posebej pomembna sta dva izoflavona (genistein in daidzein), ki blažita simptome tistih vrst raka, ki so povezani s hormoni in ovirata nastajanje novih krvnih živil v tumorjih. Izoflavoni delujejo tako, da se vežejo na tiste dele celičnih membran, na katere se ponavadi naselijo hormoni, ki povzročajo rast tumorjev.
Ob tem je delovanje fitoestrogenov povezano tudi z izboljšanjem vsrkavanja kalcija v telesu. Na univerzi v Illinoisu (ZDA) je raziskava pokazala, da je uživanje sojinih beljakovin v 6 mesecih močno okrepilo količino in gostoto mineralov v hrbtenici.
Raziskava v Bologni pa je pokazala da so ženske v menopavzi, ki so 12 tednov uživale 60gr. sojinih beljakovin na dan, imele manj vročinskih oblivov in so se ponoči manj potile. Izoflavoni blažijo posledice znižanja naravne ravni estrogena.

Fitosteroli omejujejo vpijanje holesterola v črevesju in tako pripomorejo k zniževanju ravni LDL holesterola. V New England Journal Of mEdicine so objavili povzetke 38 različnih raziskav, in vse so potrdile, da ima soja dobrodejne učinke na zdravje srca in ožilja. Uživanje soje je pri raziskavah pripeljalo do zniževanja LDL holesterola v povprečju za 13%.

Fitinska kislina je antioksidant, ki se veže na kovine in jih pomaga izločati iz telesa.
Lignini pa se vežejo na rakotvorne snovi v debelem črevesu, pospešijo njihovo izločanje in tako zmanjšajo njihov negativni učinek.
Inhibitorji proteaze zavirajo dejavnost encimov, ki povzročajo raka in tako zmanjšujejo splošno tveganje, da do njega pride.

O koristnih lastnostih soje, posebej za ljudi s krvno skupino A, je pisal tudi D'Adamo, oče diete za 4 krvne skupine. Ugotovil je, da soja pri osebah s krvno skupino A "označuje" rakaste celice in tako olajša delo imunskemu sistemu, ki jih zahvaljujoč soji lažje prepozna in "izloči iz igre".

Še nekaj je na soji vredno pozornosti. Njen glikemični indeks (indeks, ki nam pokaže, kako hitro živilo povzroča dvig sladkorja v krvi) je presenetljivo majhen.
Korenček ima indeks 92, Riž 72, Krompir 70, fižol 40… soja pa le 15. To pomeni, da uživanje soje najmanj obremenjuje našo trebušno slinavko. Ob tem soja zaradi visoke vrednosti aminokisline argnina poveča izločanje inzulina in tiroksina.

Vsemu temu lahko dodamo še rstlinske omega 3 maščobne kisline, viramin E, magnezij, selen, kalij in še vrsto drugih zelo dragocenih sestavin.

Slabe novice:
Človek bi bil rad neskončni uzkoriščevalec daril narave in ne ve kdaj je dovolj.
Domovina soje je Kitajska. Ko so jo pred 200 leti prinesli v ZDA, se je njena proizvodnja iz leta v leto povečevala in danes v ZDA pridelajo največ soje na svetu.
Težava je v tem, da se narava upira sodobnemu načinu poljedelstva, po katerem ZDA prednjačijo. Kmetje morajo iz leta v leto povečevati uporabo kemičnih sredstev, da bi dosegli enake rezultate kot desetletja prej. V nekem trenutku je meja bila prebita in kemična sredstva so razen plevelov in škodljivcem pokončala tudi posevke. Normalen človek bi se zamislil in rekel. "Ups, to je bila napačna pot". Profitno orientiran znanstvenik v službi multinacionalk pa se je spomnil, da bi lahko rastline "predeleli" tako, da lahko bi prenesle še več strupov. "Odlična ideja!" so prikimali koncerni, ki strupe proizvajajo in tako je nastala gensko spremenjena soja.

Danes je več kot 66% vse soje, ki je v ZDA pridelajo, gensko spremenjene. Gesnko spremenjeni posevki soje in koruze so tudi v Argentini leta 2003 dosegli 21% vseh zasejanih površin. V skupni svetovni proizvodnji predstavlja gensko spremenjena soja v ltu 2003 več kot 55%. Genska tehnologija pa se je razširila tudi na koruzo, riž, bombaž, paradižnike in ogrščico. V manjši meri pa tudi na dolgo vrsto drugih rastlin.

Postavljeni smo pred dejstvo, da so trgovine postale "minska polja", v katerih nikoli ne vemo, kje tičijo gensko spremenjeni organizmi.

Prestrašeni potrošniki so se začeli izogibati vsem izdelkom iz soje, vendar je nevarnost, da se bodo gensko spremenjeni organizmi vtihotapili v sojine napitke, tofu, zrezke ali kosmiče še najmanjša.
Gensko spremenjena soja se v naš želodec danes prikrade skozi derivate, za katere niti ne pomislimo, da imajo kaj opraviti s sojo.
Npr. ko zagrizete v čokolado, niti ne pomislite, da je v njej kar lecitina, ki ga pridobivajo iz soje.

Čisti lecitin, pridelan iz potrjeno nespremenjene soje, je postal redek, drag in ga uporabljajo le pridelovalci, ki ponujajo potrjeno ekološko čokolado.
Koliko navadnih čokolad ali čokladnih izdelkov ste pojedli ta mesec?

Ko kupujete rastlinsko olje niti ne pomislite, da bi lahko bilo iz gensko spremenjene soje. Pa je lahko! Celo če bi bilo olje pridobljeno izključno iz gensko spremenjene soje, pravilnik zaenkrat ne zahteva, da bi to bilo označeno. Kako je to možno? Zaenkrat se preverjajo in označujejo le izdelki, v katerih so sojine beljakovine. Teh pa v olju ni. Enako velja za ribje konzerve, ki so ponavadi v najcenejšem rastlinskem olju.
Paštete, namazi, polivke, rastlinske smetane… povsod boste na deklaraciji zaznali besedo rastlinske maščobe… In kaj bi to lahko bilo? Tam kjer gre za sončnično olje to ponavadi napišejo. Pod nazivom "rastlinske maščobe" pa se pogosto skrivajo prav sojine maščobe. Iz kakšne soje pa, je drugo vprašanje.

Kako se zavarovati:
Le izdelki z ekološkim certifikatom so popolno zagotovilo, da je izdelek kontroliran od semena, vhodnih surovin do vseh uporabljenih dodatkov in postopkov.
Proizvajalci izdelkov iz konvencionalne soje imajo možnost dati svoje izdelke na testiranje in jih na osnovi rezultatov testa dodatno označiti kot genov proste (GMO Free). Top potrdilo pa ne pomeni, da so živila tudi brez pesticidov, fungicidov, sredstev proti glodalcem…

Koliko soje je zdravo uživati:
Pri soji gre za močno beljakovinsko živilo. Prav zaradi tega soja ni ustrezna hrana za majhne otroke. Človeško bitje ni teliček, ki naj bi v enem letu pridobil 100 kilogramov. Otroci potrebujejo hrano z drugačnim razmerjem beljakovin in sladkorjev. (Materino mleko je najbolj sladko mleko, ker mora otrok sočasno s telesom razvijati svojo duhovnost in duševnost). Zato Rudolf Steiner za male otroke priporoča mandljevo mleko, ki ima enako razmerje sladkorja in beljakovin kot materino mleko.
Premočne beljakovine imamo danes le, če kuhamo cela zrna (36% beljakovin), ali uporabljamo sojino moko (51% beljakovin). Napitki iz soje, pa so že beljakovinsko enaki mleku (3-4% beljakovin). Tofu jih ima 18%.
Ob upoštevanju mere, pa je uživanje soje zelo koristno, še posebej v zrelih letih, ker deluje preventivno ali vsaj blažilno pri rasti naših civilizacijskih bolezni (osteoporoza, arterioskleroza, rak debelega črevesja, rak dojke…)

Izdelki "z" ali "brez"?
Ljudje smo res čudni. Vse kar je "z nečem" ocenjujemo kot več vredno od izdelka, ki je izviren. Tako je vsaka krema za obraz z blabla…olom , žvečilni so s ksilitolom, zobne paste z ….v štartu ocenjena kot nekaj boljšega.
Temu trendu se priključujejo tudi sojini napitki z izoflavoni.
Če gre za osnovne sestavine, ki so le poudarjene v promociji izdelka, je to v redu. Soja res ima precej izoflavonov in le ti so zelo koristni. Vse študije, v katerih so uporabljali naravna živila (in ne izvlečke), so pokazala zelo dobre rezultate brez stranskih učinkov. Znanost, ki tako rada prešteva, je do zdaj preštela v rastlinah 5.000 do 10.000 različnih mikrohranil. Harmonično delovanje vseh teh elementov pa že presega sposobnosti našega dojemanja. Zato, kljub temu da v raziskavah zasluge za uspehe vedno pripišejo kakšni zvočno imenovani sestavini, v ozadju deluje na stotine in tisoče drugih elementov, ki pripomorejo, da se snovi pravilno sproščajo, vsrkavajo, uravnavajo…
To pa ne velja za vnos sintetiziranih izoliranih sestavin. Vse več različnih študij namreč dokazuje, da izolirane sestavine niso tako učinkovite kot celota, še več, nekatere znajo biti zdravju tudi nevarne.

Katera oblika je najboljša
Soja ima veliko obrazov. Mogoče vam tekne v obliki napitkov, desertov, jogurtov, namazov, zrezkov in polpetov…ali kot moka v pecivih, pražena slana zrna…
Pomembno je le, da si zagotovite sojo, ki ni gensko spremenjena.
Največje varovalo je kupovati le potrjene ekološke izdelke. Eko-certifikat (v Evropi "bio") pomeni, da je pri pridelavi uporabljeno preverjeno seme, da so kontrolirani vsi postopki v fazi pridelave in predelave in da živilo ni prišlo niti blizu "gensko spremenjenim organizmom".
Ekološki ali biodinamični certifikat Demeter je največje zagotovilo kakovosti, ki ga potrošniki imamo na voljo. Izdelki pridelani brez kemije, imajo bistveno več vseh koristnih snovi kot konvencionalno pridelani. Različni testi kažejo, da so za tretjino bogatejši z minerali in vitamini, antioksidantov in drugih tim. sekundarnih metabolitov (in prav ti so pri soji zelo pomembni) pa imajo celo do 50% več kot konvencionalni pridelki..
Ne pozabimo, da vse koristne sestavine nastajajo kot odgovor rastline na okolje. Tako kot ni nobeno zagotovilo, da bo otrok, ki ima pametne starše, zrasel v sposobno in inteligentno osebo, tako tudi rastline svoj potencial pridobivajo šele z "življenjskimi izkušnjami". V premagovanju mraza, sonca, škodljivcev se razvijajo najbolj kakovostne sestavine, ki so tudi za nas zdravilo. Izdelek iz steklenika je toliko "pameten" kot oseba, ki bi jo celo življenje imeli na intenzivni negi. V prilogi revije Ernte iz leta 2003, so povzeli rezultate 170 mednarodnih raziskav, ki to potrejujejo. Raziskave so pokazale, da sintetična sredstva za varstvo rastlin lahkjo preprečijo nastanek mnogih sekundarnih metabolitov (snovi za ohranjanje zdravja). Dokazano je tudi da povečevanje količine duška (z umetnim gnojenjem) zavira oblikovanje ogljikovodikovih vezi in nastajanje z njimi povezanih metabolitov (npr. vitamina C).

Zato pamet v glavo in poiščite pametne izdelke!

Sanja Lončar

Koliko je dovolj:
Najbolj primerna količina sojinih beljakovin se ocenjuje na 25 gramov na dan.

Če na dan zaužijte 100 gr. tofuja boste s tem pokrili 40% dnevnih potreb po beljakovinah, četrtino dnevnih potreb po kalciju, 90-130% dnevnih potreb po željezu in 100% dnevnih potreb po izoflavonih (25mg).

Tudi 240 ml sojinega mleka vas bo oskrbelo z dnevno količino izoflavonov (24mg) in s četrtino dnevnih potreb po beljakovinah.

Če uživate popečena sojina zrna (namesto kikirikija), potem je v eni pesti že cca. tretina dnevnih potreb po beljakovinah in več kot zadosti izoflavonov za ves dan.

Miso je fermetnirana soja, kaj seznamu koristnih snovi doda še probiotične lastnosti in veliko koristnih encimov. (Sevda, če ga ne boste kuhali, in jih tako uničili) Zato je miso najboljše dodati že gotovi juhi, ko se malo shladi ali ga uporabiti kot namaz za kruh ali del "domačih" namazov.

Z uživanjem sojine omake boste le dobili okusno obliko soli. V sojini omaki ni beljakovin in drugih hranilnih snovi.

Če bi radi "v živo" dobili ideje, kako vse lahko uporabite sojine izdelke, kako pripravite "sveže pomolženo" sojino mleko in kaj vse morate vedeti, da bi soja za vas bila blagodejno živilo, se lahko udeležite ene med delavnicami "Soja, kako, kdaj in koliko". Informacije in prijave na info@zazdravje.net ali na 041 813 055 (Tanja) po 15 uri.

1 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/SojaCudovitaAliNevarna