Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
ponedeljek, 26. julij 2004 @ 06:44 CEST
Uporabnik: ana
Govoriti prav, pomeni, prebiti oklep svojega srca in ga odpreti za druge, drugemu dovoliti dostop do svojega srca, da se lahko razvije medsebojni odnos in nastane zaupanje. Ko govorimo, poči oklep, ki obdaja naše srce. To kar plane iz nas. Z drugimi delimo svoja čustva, svoj glas, svojo dobro voljo. Uglašeni postanemo, če je govorjenje v soglasju s srcem in če dovolimo svojim čustvom, da zazvenijo.
nedelja, 18. julij 2004 @ 21:22 CEST
Uporabnik: arlena
Nekoč je mala rožica zahrepenela, da bi bila kot sonce,
in njena njena prošnja in mila želja sta bili tako goreči in čisti,
da se je sonce sklonilo,
jo pobožalo in pozlatilo...
torek, 13. julij 2004 @ 05:14 CEST
Uporabnik: Marjana
Kar sem dejal, ni nikoli spremenilo nikogar; kar so razumeli, jih je.
Paul P.
Kako pogosto smo dali vse od sebe, da bi spremenili nekoga drugega? Kako divje smo poskušali prisiliti ljubljenega, da bi videl luč? Kako brezupno smo gledali uničujoč vzorec - morda vzorec, ki ga dobro poznamo iz osebne izkušnje - ki je prinesel ogromno bolečino nekomu, ki nam je drag?
četrtek, 8. julij 2004 @ 05:56 CEST
Uporabnik: Ziga
Pride čas, ko ne bo nikjer nikogar več.
Fiziki se s tem strinjajo znanstveno,
filozofi teoretično,
najbolj natančno pa seveda urarji.
Ne bo roke, ki tole zapisuje,
z njenim lastnikom vred.
Ne bo pisala, ki pušča sled
in ne papirja, na katerem sled ostaja.
Ne bo oči, ki besede morda berejo.
Še nebo ne bo.
Bo le večno Večno.
»Jaz sem samo senca.
Želim si, da bi ti lahko pokazalo
Neskončni Bleščeči Sijaj,
ki je oblikoval mojo bleščečo podobo!«
Želim si, da bi ti lahko pokazal,
ko si osamljen ali v temi,
osupljivo Luč
tvoje lastne Biti!
Hafis
(rojen leta 1320, umrl leta 1389) velja v Evropi za največjega perzijskega pesnika. Ime Hafis pomeni 'tisti, ki zna Koran na pamet'. Poklicno ga je razlagal na medresi (muslimanski višji verski šoli). Hafis ni bil le zakonski mož, oče, šolski učitelj in prepisovalec, temveč je bil med drugim tudi duhovni popotnik. Bil je star dobrih dvajset let, ko je postal učenec sufijskega učitelja z imenom Attar. Kasneje je tudi sam postal sufijski učitelj.
iz knjige Zapleši z menoj, prevod Barbara Škoberne
nedelja, 4. julij 2004 @ 21:15 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Dolžnost brez ljubezni prikliče zlovoljo.
Odgovornost brez ljubezni prikliče brezobzirnost.
Pravičnost brez ljubezni prikliče trdoto.
Resnica brez ljubezni prikliče kritiziranje.
Pamet brez ljubezni prikliče prevaro.
Prijateljstvo brez ljubezni prikliče hinavščino.
Red brez ljubezni prikliče malenkostnost.
Imetje brez ljubezni povzroči zaverovanost v svoj prav.
Moč brez ljubezni povzroči okrutnost.
Čast brez ljubezni povzroči ošabnost.
Posedovanje brez ljubezni povzroči skopost.
Vera brez ljubezni povzroči fanatičnost.
»Človek govori same nesmisle,« je rekel obiskovalec, potem ko je poslušal učitelja.
Neki učenec je rekel:
»Tudi ti bi govoril same nesmisle, če bi poskušal izreči neizrekljivo.«
Ko je obiskovalec povprašal učitelja o tem, je dobil tale odgovor:
»Nikomur ni prihranjeno, da ne bi govoril nesmislov. Velika nesreča pa je, če to počne
slovesno.«
Učitelj v zgodbah knjige Minuta nesmisla ni ena sama oseba, temveč je to hindujski guru, mojster zena, taoistični modrec, judovski rabin, krščanski menih ali sufijski mistik, vse v eni osebi. Njegova modrost ne pripada nobeni zgodovini, nobenemu času, in je modrost Vzhoda in Zahoda.
Knjiga ni bila napisana, da bi poučevala, ampak da bi prebujala. Ne v njenih natisnjenih besedah, tudi ne v zgodbah samih, ampak v njenem duhu, v njenem ozračju, se skriva modrost, ki se ne da posredovati v človeški govorici. Mogoče boste naleteli na 'nauk brez besed', ki se skriva v knjigi, se prebudili in – spremenili.To namreč pomeni modrost: spremeniti se – če verjamete ali ne – brez najmanjšega prizadevanja z vaše strani, samo tako, da se prebudite v resničnost, ki ni v besedah, ampak leži onkraj njihovega dosega.
Če boste imeli dovolj sreče, da se boste tako prebudili,
boste vedeli, zakaj je:
najodličnejši jezik tisti, ki ni izgovorjen,
najodličnejše dejanje tisto, ki ni storjeno
in najlepša sprememba tista, ki ni hotena.
Povzeto po uvodu knjige Minuta nesmisla (Anthony de Mello)
Nekdo te v množici pokliče po imenu,
in tudi Hafis se začne ozirati naokoli.
Prejmeš dolgo pričakovano pismo
iz tujine,
in tudi Hafis je prijetno vznemirjen,
ko ga začneš odpirati.
Po več dneh narazen se
uležeš k ljubici,
in Hafis bo zaprl oči, če želiš,
ko bodo stvari postale gole in strastne.
Dragi moj, o nečem
bi moral razmisliti, in to je:
če ti preprosta stara čistilka iz Krčme
toliko pomeni,
če je lahko tako intimna s teboj,
kako izjemen mora biti šele tvoj odnos
z – Bogom, Bogom, Bogom!
Hafis
(rojen leta 1320, umrl leta 1389) velja v Evropi za največjega perzijskega pesnika. Ime Hafis pomeni 'tisti, ki zna Koran na pamet'. Poklicno ga je razlagal na medresi (muslimanski višji verski šoli). Hafis ni bil le zakonski mož, oče, šolski učitelj in prepisovalec, temveč je bil med drugim tudi duhovni popotnik. Bil je star dobrih dvajset let, ko je postal učenec sufijskega učitelja z imenom Attar. Kasneje je tudi sam postal sufijski učitelj.
iz knjige Zapleši z menoj, prevod Barbara Škoberne
ponedeljek, 28. junij 2004 @ 06:08 CEST
Uporabnik: ana
Bil je čas za predavanje in učitelj je dejal:
»Skladateljev genij najdemo v njegovi glasbi – a z analiziranjem njegovih not ne bomo odkrili njegovega genija. Pesnikova veličina je v njegovih besedah, toda študij njegovih besed ne bo razkril njegovega navdiha. Bog se razodeva v stvarstvu, toda raziskuj stvarstvo, kolikor hočeš natančno, ne boš našel Boga, prav tako kot ne moreš najti duše s skrbnim preiskovanjem telesa.«
Ko je prišel čas za vprašanja, je nekdo želel vedeti:
»Kako bomo potem našli Boga?«
»Tako, da stvarstvo gledamo, ne da ga analiziramo.«
»In kako naj ga gledamo?«
»Kmet se odpravi iskat lepoto sončnega zahoda, a najde le sonce in oblake in nebo in zemeljsko obzorje – dokler ne razume, da lepota ni 'stvar', temveč poseben način gledanja. Zaman boste iskali Boga, dokler ne razumete, da Boga ne morete videti kot 'stvar'; zanj je potreben poseben način gledanja – podoben, kot ga imajo majhni otroci, pri katerih pogled še ni popačen zaradi vnaprej izdelanih doktrin in prepričanj.«
nedelja, 27. junij 2004 @ 06:15 CEST
Uporabnik: ana
Zjutraj,
ko sem se začel prebujati,
se je spet zgodilo –
tisti občutek,
da si Ti, Ljubljeni,
celo noč bedel ob meni
in pazil name,
tisti občutek,
da si se takoj, ko sem se v spanju začel premikati,
s svojimi ustnicami dotaknil mojega čela
in prižgal Sveto Svetilko
v mojem srcu.
Hafis
(rojen leta 1320, umrl leta 1389) velja v Evropi za največjega perzijskega pesnika. Ime Hafis pomeni 'tisti, ki zna Koran na pamet'. Poklicno ga je razlagal na medresi (muslimanski višji verski šoli). Hafis ni bil le zakonski mož, oče, šolski učitelj in prepisovalec, temveč je bil med drugim tudi duhovni popotnik. Bil je star dobrih dvajset let, ko je postal učenec sufijskega učitelja z imenom Attar. Kasneje je tudi sam postal sufijski učitelj.
iz knjige Zapleši z menoj, prevod Barbara Škoberne
sobota, 26. junij 2004 @ 06:12 CEST
Uporabnik: ana
Nekoč me je mlada ženska vprašala:
»Kako je, če si moški?«
In jaz sem odgovoril,
»Draga moja,
ne vem natančno.«
Potem je rekla:
»Kaj, ali nisi moški?«
In tokrat sem ji odgovoril:
»Na spol gledam
kot na prelepo žival,
ki jo ljudje večkrat peljejo na vrvici na sprehod,
in ki se včasih udeleži kakega čudnega tekmovanja,
da bi dobila kakšno nenavadno nagrado.
Vsi smo prišli na pravi kraj.
Vsi sedimo v Božji učilnici.
Zdaj
je edina stvar, ki nam je preostala,
dragi moji,
da za nekaj časa
nehamo pljuvati naokoli.
Hafis
(rojen leta 1320, umrl leta 1389) velja v Evropi za največjega perzijskega pesnika. Ime Hafis pomeni 'tisti, ki zna Koran na pamet'. Poklicno ga je razlagal na medresi (muslimanski višji verski šoli). Hafis ni bil le zakonski mož, oče, šolski učitelj in prepisovalec, temveč je bil med drugim tudi duhovni popotnik. Bil je star dobrih dvajset let, ko je postal učenec sufijskega učitelja z imenom Attar. Kasneje je tudi sam postal sufijski učitelj.
iz knjige Zapleši z menoj, prevod Barbara Škoberne
Orville Kelly je premagal raka in po svoji ozdravitvi ustanovil organizacijo MTC (Make Today Count – Osmisli današnji dan). Na srečanjih teh skupin rakavi bolniki dobijo možnost, da odkrito spregovorijo o svojih občutkih, ter se pogovorijo o svojih strahovih in bojaznih z ljudmi, ki so v podobnem položaju kot so sami.
Predlogi Orvilla bolnikom:
1) Govorite o bolezni. Če je to rak, mu recite rak. Ne morete ponovno zaživeti normalno, če skušate prikriti to, kar je narobe.
2) Sprejmite smrt kot neločljiv del vašega življenja. To dejansko tudi je.
3) Vsak dan naj vam pomeni še en dan življenja, božji dar, ki ga je treba uživati v kar največji možni meri.
4) Zavedajte se, da življenje ne bo nikoli popolno. Ni bilo prej in tudi zdaj ne bo.
5) Molite. To ni znak vaše šibkosti, to je vaša moč.
6) Naučite se živeti s svojo boleznijo, namesto da se ukvarjate z mislijo, da umirate zaradi nje. Na nek način prav vsi umiramo.
7) Ohrabrite svoje prijatelje in sorodnike. Če ne želite usmiljenja, potem ne prosite zanj.
8) Opravite vse praktične priprave za pogreb, oporoko in podobne reči ter se prepričajte, da jih vaša družina razume.
9) Postavite si nove cilje, zavedajte pa se svojih omejitev. Včasih postanejo najpreprostejše stvari v življenju najprijetnejše.
10) Ko se pojavijo težave, se o njih pogovorite s svojo družino. Če je le mogoče, naj sodelujejo tudi otroci. Konec koncev vaš problem ni samo vaša stvar.
Wanda Kelly
iz knjige: Kurja juhica za ozdravelo dušo
Jack Canfield
Mark Victor Hansen
Patty Aubery
Nancy Mitchell
ponedeljek, 21. junij 2004 @ 06:16 CEST
Uporabnik: ana
Otroci imajo izredno sposobnost, da ne sprejemajo sveta odraslih s tistim spoštovanjem, za katerega smo tako prepričani, da bi ga morali. Na veliko jezo vseh vrst avtoritet porabijo otroci precejšnjo mero energije za uganjanje norčij. Nočejo upoštevati resnosti naših velikanskih skrbi, pri čemer pa pozabljamo, da, če bi mi postali podobnejši otrokom, naše skrbi morda ne bi bile več tako zelo velikanske.
nedelja, 20. junij 2004 @ 06:13 CEST
Uporabnik: ana
Na bolezni lahko gledamo kot na prazne gume v duševnosti – kot na nedoslednosti v naših življenjih, ki se nam v tistem času zdijo katastrofalne, kljub temu pa se zaključijo tako, da naša življenja preusmerijo na pot, ki ima svoj pomen.