Igor Kononenko

Hafiz, Mohammed Shams od-Din (1325?-1389?)
Perzijski pesnik, sufi

Rodil se je v revni družini v Sherazu (danes Iran). Bil je nadarjen in imel izreden spomin. Zaradi očetove smrti je moral zgodaj zapustiti redno šolo in delati, vendar je nadaljeval šolanje ob delu. Učil se je med drugim tudi pravo, matematiko in astronomijo. Kot učitelj Korana si je pridobil spoštljiv naziv Hafiz, ki pomeni »tisti, ki zna na pamet Koran«. Naslednjih deset let je študiral velike pesnike ter velike duhovne mojstre. Nekega dne se je zaljubil in se je odločil ostati buden 40 dni, kar bi mu po legendi prineslo pesniški dar, nesmrtnost in izpolnitev srčnih želja. Po 40 dneh se mu je prikazal Arhangel Gabrijel, ki se mu je zdel še lepši od dekleta, v katerega se je zaljubil, da je na vprašanje, kaj si želi, odgovoril, da želi Boga. Od takrat je v dekletu vidil odsev Boga. Postal je član mističnega reda Sufijev ter občasno dvorski pesnik. Njegov duhovni učitelj je pred učenci bral Hafizove pesmi in jih razlagal. Hafizova slava je s tem rasla in sčasoma je bil znan v celi Perziji.

Po 40 letih sodelovanja z duhovnim učiteljem je v ponovnem 40 dnevnem ritualu kroga dosegel razsvetljenje. V preostalih osmih letih življenja je pisal o enosti z Bogom, o skušnjavah sveta, o obdobjih na Poti do Boga in dajal nasvete, kako obiti pasti na Poti. Postal je duhovni učitelj znan po celi Perziji, hkrati pa je imel zaradi tega tudi veliko sovražnikov. Njegove pesmi izražajo njegovo predanost kot Sufi, da se združi z božanskim. Hkrati kritizira in se norčuje iz muslimanskih religijskih vodij. Njegovo delo, združeno pod naslovom Divan, vsebuje preko 500 pesmi, ki so bile prevedene leta 1891. Uporabljal je preprost in muzikaličen jezik, brez umetelnih virtuoznosti, s preprostimi podobami in pregovornimi izrazi.

Ko je umrl, ga ortodoksni muslimanski duhovniki niso dovolili pokopati kot muslimana. Hafizovi pristaši so vztrajali in končno so se kompromisno odločili, da bodo vprašali Hafiza tako, da bo nekdo iz vreče, napolnjene z njegovimi pesmimi, na slepo potegnil en verz. Izvlečene so bile besede: »Ne hodi stran od Hafizovega groba, saj, čeprav pokopan med napakami, potuje v Raj.« Še enkrat je Hafiz zaprl usta svojim nasprotnikom. Od takrat so ljudje začeli na tak način uporabljati zbirko njegovih pesmi Divan za iskanje odgovorov na vprašanja in za prerokovanje.

CITATI:

»To nebo, kjer živimo, ni namenjen temu, da si polomite krila. Zato ljubite, ljubite, ljubite.«

»Toliko sem se naučil od Boga, da se ne morem več imenovati kristjan, hindujec, musliman, budist, žid.«

»Ljubezen je podprla Hafiza tako popolno, da se je pretvoril v pepel in Me osvobodil vsakega koncepta in slike, ki ga je Moj um kdajkoli poznal.«

»Dragi, pazite se majhnih bogov, ki jih ustvarijo prestrašeni ljudje, da si prinesejo anestetično olajšanje svojih žalostnih dni.«

»Kadarkoli omeniš Božje ime, dragi romar, moja ušesa želijo, da ne bi bilo glave, da bi lahko končno poljubila drug drugega in ploskala tvoji krepilni modrosti!«

»Leta je moje srce iskalo Gral, kar je v meni, je iskalo na poti.«

»Prvič, ko sem slišal tvoj smeh, dragi romar, sem vedel, da ne bo dolgo, ko te bom vrnil Bogu.«

»Celo po vsem tem času sonce nikoli ne reče zemlji, da je njegova dolžnica. Poglej, kaj se zgodi ob taki ljubezni - razsvetljuje celo nebo.«

»Kako mamljiva je lahko ideja smrti. Škoda, pač, ker ni resnična.«

»Nekega dne je sonce priznalo: Sem samo senca. Želim, da bi ti lahko pokazalo neskončno žarčenje... čudežno svetlobo tvojega lastnega Bitja.«

»Če bi te Bog povabil na zabavo in bi dejal, da bodo vsi nocoj v dvorani Njegovi posebni gostje, kako bi ravnal z njimi, ko bi prišel? Res, res! In Hafiz ve, da ni nikogar na tem svetu, ki ne bi stal na Njegovem plesišču iz draguljev.«

»Posadi tako, da bo tvoje lastno srce zraslo. Ljubi tako, da bo Bog pomislil: 'Imam sorodnika v tem telesu. Moral bi začeti vabiti to dušo k sebi na kavico.' Poj, ker je to hrana, ki jo naš prestradani svet potrebuje. Smej se, ker je to najčistejši zvok.«

»Bog se nikoli ne zmede in lahko vidi le Sebe v tebi.«

»Tvoje rane obstajajo, ker Bog in ljubezen morata šele postati dovolj resnična, da boš lahko odpustil sanje.«

»Sedaj je čas, da spoznaš, da je vse, kar storiš, sveto. Zakaj ne bi, sedaj, vzpostavil trajno premirje med tabo in Bogom? Sedaj je pravi čas, da razumeš, da so bile vse tvoje ideje o dobrem in slabem le otroški učni pripomočki, ki jih pustiš ob strani, ko lahko končno živiš odkritosrčno in z ljubeznijo.«

»Samo sedi tam, ne delaj nič, samo počivaj. Saj tvoja ločitev od Boga, od ljubezni, je najtežje delo na tem svetu.«

»Nikogar ni na tem svetu, ki ne bi iskal Boga. Vsakdo pešači po Poti tako dostojanstveno, pogumno in uglajeno, kolikor le zmore.«

»Velik umetnik nič več ne prizadene ne sebe ne kogarkoli in nadaljuje z upodabljanjem Luči.«

»Ti si Bog, ki se skriva pred samim seboj.«

»Nihče, niti Hafiz, ne more z besedami opisati Velik Misterij. Nihče ne ve, v kateri školjki se skriva neprecenljiv biser.«

»Včasih nam Ljubljeni želi narediti veliko uslugo: držati nas z glavo navzdol in stresti vse te nesmisle ven.«

»Upri se skušnjavi lagati, govoreč o ločenosti od Boga.«

»Naučil sem se, da bo vsako srce dobilo tisto, za kar najbolj moli.«

Učitelji modrosti 12

Učitelji modrosti 10