Odrešitev in razrešitev velikega konflikta v nas samih!

ponedeljek, 6. september 2004 @ 06:52 CEST

Piše: Miran Zupančič,
duhovni učitelj, jasnovidec in zdravilec

Ob opazovanju veneče narave ali pa ob nenadnem pogledu na zguban obraz se lahko vprašamo, kakšna nenavadna modrost povzroča ponavljajoče se razcvetenje preminevanja zemeljskih bitij. Zakaj na svetu lepota prihaja in odhaja, cveti in odcveti v ritmu neskončnega ponavljanja?
Zakaj obstaja obraba, gnitje in razpadanje?
Kaj je pravzaprav globok smisel vsega tega?
Kateri vpliv se materializira in se čez nekaj časa dematerializira? Ali deluje za minljivim večno, za temo svetloba?
Delujeta tu dve sili?
Delovanje moči Gibanja, ki ga z našimi čutili zaznavamo kot neprekinjeno igro spreminjanja od rojstva do rasti in smrti in istočasno skrita, večna sila, ki je ne moremo zaznati ne z našimi čutili ne z razumom, ki pa v nas čaka na to, da jo enkrat prepoznamo v svoji notranjosti in jo oživimo. Ali vpliv moči,ki povzroča nastajanje spreminjajoče se igre pojavnih oblik tako močno vpliva na naše čute in na naš razum, da nam s tem preprečuje zaznati Večno in edino Silo?
To so vprašanja, ki se tičejo tudi jedra religije, še posebno Krščanstva.

To kar z našimi čutili zaznavamo kot neskončno igro menjavanja nasprotujočih si sil, sloni na principu sile, ki ni v harmoniji z Večno Bitjo, sicer v sebi ne bi nosila sledov obrabe, gnitja in razpadanja. Nesporno je, da stoji za tem silen ustvarjalni vpliv - Gibanje, ki povzroča nastanek pojavov, ki so lepi in grdi, svetli in temni, moški in ženske, ki potem izginejo kot pena na morskih valovih. Svet čutil obvladuje nas in naravo, vse brez izjeme, vse do naše krvi in do poslednje celice našega bitja.Ljudje nosimo ta pečat na sebi: "Jaz sem, ki sem. Jaz hočem, Jaz moram."

Kjer koli in kadarkoli ta sila deluje, v čutenju, mišljenju, hotenju ali delovanju, v človeku ali naravi, vedno naleti na določene meje, na točko kulminacije. Ko doseže to točko, gre z njo navzdol. To je kritična točka v vsakem razvoju, prelom pri vsakem napredovanju, ki neizogibno vodi navzdol. Vpliv sile, ki vlada našemu materialnemu svetu, je torej omejen. Vsaka atomska struktura, ki jo ustvari, se prej ali slej sesuje v sebe. Logično je, da se vpliv sesede sam vase le tedaj, ko mu manjka nekaj odločilnega, da bi se lahko dalje razvijal. Kaj bi to lahko bilo?

Princip sile, ki v našem svetu vodi v materializacijo, strjevanje, okorelost in posledično uničenje in dematerializacijo je kozmični princip sile, ki se je osamosvojila od Boga s svojo naduto ločitvijo in zanikala Večnega Duha. In le zaradi zanikanja Večnega je lahko nastal svet materialnosti, strjevanja, okorelosti in uničenja z vsemi nam znanimi znaki greha. Ljudje,ki nosimo pečat te krhke sile v našem 'Jaz sem', ne nosimo le nepravega stvarstva te sile, ampak smo tudi sami del zla, dokler zanikamo silo Večnega univerzalnega Duha in se ji ne prepustimo. Zdaj vemo iz svetih spisov, in pričevanj božanskih poslancev, iz mitov ali tudi iz našega notranjega Bitja, da obstaja Absolutna moč - sila večne popolnosti.

Človeštvu je predstavljena kot Najvišja Ljubezen in Modrost, ki je s svojo svetlobno silo vseprisotna in vseobsegajoča. Brez nje se ne zgodi ničesar. Človek daje tej mogočni sili različna imena. Kadar jo s svojo dušo spozna v njeni neskončnosti jo imenuje Nirvana, Brahman, Tao.

Če jo izkuša duša, v kateri že deluje duhovna slika - praslika, nastane iz Tao-a Kristus. On je sila Absolutnega Duha v morju večnega obilja vsega možnega. Ta sila ali Gibanje je od večnosti do večnosti, ob njej se lomijo valovi svetov. Sije iz središča vesolja in prežema sedem sfer Univerzuma. Hoče biti prepoznana in očitna v vsakem bitju. Vendar pa potrebuje za to, da bi se lahko razodela v vsakem bitju centralno nevralgično točko zavesti, ki lahko nekoč prepozna in dokonča popolno razodetje Moči Večnega, univerzalnega Kristusovega Duha. Vendar pa je vedno tako, da se takrat, ko se v nas prebudi to seme božanske nesmrtne duše, v njem sproži delovanje druge nasprotujoče luciferske sile, kar v nas povzroči velik konflikt. Ta Jaz trojna narava; jaz sem, jaz hočem, jaz moram se čuti ogrožena in z vso pravico se boji, da bo izgubila. Zato bo ta luciferski princip moči strmel z vsemi sredstvi greha za tem, da bo prestol v naši glavi obdržal zase. Moč Večnega univerzalnega kozmičnega Kristusovega Duha, ki hoče postati v človeku zavestna s pomočjo čiste duše, bo naša zaverovanost v svoj 'Jaz vem' dolgo zanikala. Jaz se namreč Božanskemu duhu ne bo hotel ukloniti, raje bo naredil vse, da bi nadlegoval, zapeljal in uničil duševno bitje v nas. Vendar pa vemo, da je ta drama na kozmični ravni že zdavnaj odločena. Univerzalni kozmični Kristusov Duh zmaga. Sedaj je edino pomembno le še, da v kratkem času čim več ljudi to razume in doseže.

Če zapustimo staro naravo, če se z njo prepustimo procesu razvoja, se naše duhovno bitje odreši iz ujetništva stare iznošene obleke. Tedaj se v nas razodene popolnoma drugo, večno bitje, Kristusovo bitje. To vzame s seboj tudi dušo, kot popolnoma novo, višjo zavest. Tako Kristusov duh po Božji Volji postane večni soprog naše človeške duše.

Človek, ki razpolaga s temi močmi, ne bo odšel s tega sveta in stopil v višje sfere. Zdaj, ko v svoji duši pozna skrivnost življenja, večne vibrirajoče duhovne moči in iz nje tudi živi, bo v svetu lahko izpolnil Božansko zahtevo. Kraljestvo Kristusovega Duha bo oživil v kraljestvu materije.

11 komentarjev.

Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20040827185223159