NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

petek 17-jul
  • Grafika na žlico

  • nedelja 19-jul
  • Nedeljski bolšji trg - sejem starin

  • torek 21-jul
  • Trije spomini: Med Hajfo, Alepom in Ljubljano

  • četrtek 23-jul
  • Sončna delavnica

  • petek 24-jul
  • Poletje v Radol'c

  • sobota 25-jul
  • Poletni oddih: Ostani v srcu

  • nedelja 26-jul
  • Javno vodstvo po razstavi Videnje 20/20: Skupnost

  • torek 28-jul
  • Torkove igrarije z Lutkovnim gledališčem Velenje

  • sreda 29-jul
  • Milonga MCC

  • petek 31-jul
  • Poletno počitniško varstvo: Od paža do viteza

  • nedelja 02-avg
  • Svetovna serija v odbojki na mivki

  • torek 04-avg
  • Torkove igrarije z Muzejem Velenje

  • četrtek 06-avg
  • Morske pošasti

  • sobota 08-avg
  • Rudarski tek 2020

  • ponedeljek 10-avg
  • Poletni HITRI ZMENKI (30-45, 40-55 in 50-65 let)

  • sreda 12-avg
  • POLETNI MATCH - iščemo ujemanja - Dogodki za Samske

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Žarek ljubezni Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 5. februar 2005 @ 06:14 CET
    Uporabnik: titanic

    * Zgodbe iz sebe Življenje se razvija, nas bogati in ker smo ljudje v sobivanju z drugimi ljudmi, se srečujemo, se osrečimo, kaj naučimo in gremo naprej.

    Z vsakim srečanjem ali druženjem smo bogatejši, vsak odnos nas uči in daje možnosti, da kaj damo, kar imamo. Naj bo ljubezen, mir, sreča, sočutje - damo lahko le kar sami imamo, zato ne obsojajmo drugih in ne pričakujmo od njih, da dobimo nekaj, kar nam ne morejo dati, saj nimajo.

    Človek, ki je na duhovni poti hodi stalno preko preprek, ovir, bolečin in na podlagi le-teh pride do bogatih spoznanj. Vedno spozna in se nauči kaj novega, da potem lahko tudi drugim posreduje spoznanje, do katerega je prišel. To je ta energija ljubezni, ki mora krožiti med ljudmi v vse smeri in če jo pošljemo od sebe, jo univerzum vrne obogateno nazaj k nam. Mnogokrat se je potrebno le odpreti in dovoliti, da smo ljubljeni, tudi če ni to od osebe, od katere bi mi to želeli.

    Beri dalje (271 besed) 2 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 02.05.05 @ 22:35 z titanic 
    | More

    Očenaš - moja revizija Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 5. februar 2005 @ 05:52 CET
    Uporabnik: stojči

    Glede na dejstvo,
    da je Katoliška cerkev
    po par stoletjih ugotovila,
    da Zemlja ni neka ravna »dila«
    ampak precej okrogla žoga
    in končno rehabilitirala Giordana Bruna,
    sem se zjutraj poglobil vase in v Jezusov Očenaš
    in si dovolil narediti njegovo revizijo.

    Mimogrede mi je pred tem še prišla na misel
    ena kratka pesmica, ki gre takole:

    Kot moje srce

    Reka teče,
    Bog se razvija,
    od zgoraj,
    do tukaj dol
    in spet nazaj.
    Kot moj dih,
    kot moje srce.

    Beri dalje (132 besed) 5 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 02.15.05 @ 08:57 z stojči 
    | More

    Zakaj pišeš? Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 4. februar 2005 @ 06:20 CET
    Uporabnik: stojči

    * Zgodbe iz sebeEni pišejo iz dolgočasja,
    drugi zaradi denarja,
    tretji pa zaradi potrebe darovanja,
    svojega srce-občutenega spoznanja.

    stojči Stojan Svet

    1 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 02.05.05 @ 12:51 z stojči 
    | More

    Korenine prihodnosti - V koraku Ljubezni (15. del) Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 3. februar 2005 @ 06:49 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    * Zgodbe iz sebe

    Bernarda Pavko Prava
    V koraku Ljubezni (1. del)


    Nuša je vprašala, če lahko prespi pri meni, ker sta s fantom na 20 kvadratih gostila dva prijatelja iz Belgije, ona pa je letala od zavetišča do šole Famul Stuart in še predavanje na FDV so se ji začela.
    Si pa dolgo rabila, buča, sem ji rekla, in ji po skoraj petih letih ločenega življenja skuhala večerjo.
    Ponoči sem poslušala zvončkljanje njenih plehastih indijskih zapestnic in zjutraj vohala spalnico, ko jo je po zajtrku odneslo v delovni dan. Nekako vsa zanjo sem pričakala popoldan oz. večer, ko sem nama spet skuhala, poslušala sem jo in jo uživala. Ko je povedala, da si bo poiskala svojo sobo in šla (začasno?) stran od fanta, sem v pol ure spraznila eno omaro. Nisem verjela, da to lahko naredim, tako polne omare imam. Stvari sem zložila v vreče, jih zbasala in nekaj zložila..., skratka, naredila sem ji prostor.
    Samo ne hiti, Nuša, ne prenagli se, sem rekla. Vem, da si imela krizice in vem, da si se zelo potrudila; tudi zato, da ne bi bila podobna meni. Življenje ti bo pokazalo, življenje je edino, ki res ve, kaj je najboljše za vaju.
    Nuša pred mano je bila resna in odrasla, dajala je vtis, da res ve, kje je, kam želi priti in kako bo tja prišla. V treh dneh je našla novo stanovanje. Moja energija je bila žalostna, skoraj me je potegnilo v proces! Nepričakovano je k meni prineslo sonce in Svetlobo, ki sta moja hči, in enako hitro ju je odneslo. Nušina petdnevna bližina me je v marsikaterem kotičku sebe pozdravila.


    Beri dalje (5.506 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Preobrazba tvojega diha Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 3. februar 2005 @ 06:16 CET
    Uporabnik: stojči

    Peljem se z vlakom
    ob meni pa sedijo mladi katoliški skavti.

    Vprašam jih kje je Bog?

    Oni pokažejo na nebo
    in ko jih vprašam kje je pekel,
    oni pokažejo na tla pod nogami.

    Kako lepo je prekrojevalcem svetih spisov in religij
    skozi zgodovino uspelo spraviti Boga stran od človeka
    in ga tako lepo odtujiti od samega sebe,
    ga narediti nemočnega in odvisnega od božjih posrednikov,
    tistih božjih posrednikov, ki prav tako verjamejo,
    da je Bog nekje zgoraj, pekel pa tu nekje spodaj.

    Ljubi papež in vsa duhovščina,
    le kdaj boste začeli otroke učiti,
    da je Bog tam kjer res je,
    to pa je na dnu srca vsakega posameznika?

    Le zakaj Jezus vztrajno na svojih starih slikah kaže na svoje srce?

    Le zakaj Jezus pravi, da lahko prideš v Božje kraljestvo
    samo s srcem otroka?

    Beri dalje (411 besed) 7 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 02.06.05 @ 15:43 z kanna 
    | More

    Prebudi se v srce-občuteno budnost Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 2. februar 2005 @ 06:10 CET
    Uporabnik: stojči

    * Zgodbe iz sebe»Ti lahko celo življenje pišeš o svojih srce-občutenih spoznanjih,
    pa se bo še vedno našel nekdo, ki bo vztrajno trdil,
    da si ti celo življenje pisal in govoril samo o sanjarjenju in sanjah.«

    Prišla je ženska pred mojstra in ga pred publiko vprašala,
    zakaj ona ne občuti nobenih srce-občutenih spoznanj?

    Mojster ji je odgovoril: »Zato, ker imaš umazana usta!« In dodal:
    »Že Jezus je rekel, da ni pomembno kaj gre v usta,
    ampak je pomembno tisto kar gre iz njih.«

    Ženska se je brez ene same nadaljnje besede usedla.

    Tisto to je to, kar tudi odloča tvojo dobro, ali slabo usodo,
    izbira tvojih besed pa je kot ponavadi vedno tvoja.

    Prišel je bogat človek pred Jezusa in ga vprašal kaj naj stori,
    da tudi on pride v nebeško kraljestvo.

    Jezus mu je odgovoril:

    »Razprodaj svoje premoženje, daj ubogim in hodi za mano.«

    Beri dalje (1.057 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Duša išče zatočišče Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 1. februar 2005 @ 05:55 CET
    Uporabnik: Tatjana Malec

    * Zgodbe iz sebeBil je mrzel zimski dan. Sonce ni imelo moči. Nezadovoljno z mojim razpoloženjem in neprimernim vremenom me je z medlimi žarki odvračalo od misli, da bi odšla in preživela dan na snegu. Bila sem nekako otožna v svoji duši in moj nemirni duh me je nagovarjal naj ne gledam sonca, kajti pozimi le malokdaj pokaže svojo toploto in naj vseeno grem.

    Bilo je vse zaledenelo v moji duši in zunaj. Čas je tekel brez pravih doživljajev, zato sem hotela ujeti kakšen velik dogodek, ki mi bo popestril dan in me obdaroval z veseljem, ki se ga bom še dolgo spomnila.

    Nejevoljno sem pogledala skozi okno in nato sem odšla. Na oknih sem zapustila debele plasti arabesk, ki jih je voda polzeča po steklih zamrznila in ledeni veter se ni menil zame in ne za ledene rože. Arabeske so se za mano zlovešče smejale, ko sem odhajala s polnim srcem zamolčanih želja.

    Beri dalje (601 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Karmični scenarij Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    ponedeljek, 31. januar 2005 @ 06:17 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    Piše: Marja Turniški

    Z Ano sva se spoznali na eni izmed duhovnih delavnic. Kar tako sva si izmenjali telefonski številki in se čez čas dogovorili, da greva na sprehod proti Tivoliju in jo zavijeva še kam, morda na breg pokojnega Cankarja.
    Najin pogovor se je pletel o vsem mogočem kar nama je prišlo na pamet. Nekaj sem sicer izvedela tudi o njeni diagnozi-multipleksskleroza, čeprav ne dosti, vendar niti ni bilo težko ugotoviti, da ne želi veliko govoriti o tem.

    Na poti domov, že močno v mraku, pa se je najina tema pogovora začela vrteti okrog najinih staršev in ko sva prišli do »fotrov«, naju je obe naenkrat vrglo na tla. Led je opravil svoje, jaz sem se v trenutku pobrala, Ana pa nekoliko težje. Pomagala sem ji vstati na noge, vse v redu in najini koraki so postali previdnejši. Na padec sva hitro pozabili, v dolini nekoliko bolj na svetlem pa ojoj. Na Anini beli bundi je bilo opaziti mlako krvi. Udarec na levi strani glave ji je priskrbel tri šive in tako se je najino prvo srečanje končalo na urgenci. Ko sem jo tako na vozičku vozila od vrat do vrat, me je vse skozi skrbelo zaradi njene diagnoze, vendar so me tam brž potolažili, da je takšna skrb odveč, a tokrat sem spoznala povsem drugačno Ano, kajti sedaj so spregovorile iskrene bolečine njenega srca, tiste na glavi pa so resda izgubile svoj pomen.
    « Žal mi je da sem se sploh kdaj vrnila iz Mehike.« izreče vsa v solzah in še toliko bolj nemočna je bila videti zaradi povite glave, ki me je gledala iz bolniškega vozička naravnost v srce.

    Beri dalje (2.435 besed) 2 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 02.01.05 @ 11:39 z janek 
    | More

    Sočutje Boga Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    ponedeljek, 31. januar 2005 @ 06:04 CET
    Uporabnik: rina

    * Zgodbe iz sebeLjubezen boga sem izbrala, ter izraz boga za svoje delavnice. Z izrazom je šlo, samo odprla sem se in spustila. Ljubezen je s sabo prinesla več procesov. Vedela sem, da jih bo in prav mi je bilo.

    Najprej sem sanjala svojo moško energijo v podobi malega nedolžnega fantka. Fantka, s katerim se nisem nikoli ukvarjala. Stal je na nekem travniku, v solzah, zapuščen. Ko sem ga objela, mi je rekel, naj ga nikoli več ne zapustim, naj ga imam najrajši na svetu.

    V dnevu, ki je sledil, so bili vsi fantje okrog mene odslikava mojega fantka. Nežen je in odprt, rad bi se malo ukvarjal s športom in zelo ga imam rada. Ljubezen boga sem prizemljevala skozi ravnotežje ženske - moške energije, skozi ravnotežje boga - človeka. Dihala sem, kokreirala, priklicala na pomoč svojo Domišlijo. Le – ta me je ponesla do fantka in punčke v moji notranjosti, ki se zdaj držita za roke in se veselo igrata. Še celo poročila sem se sama s sabo, ko je to počela moja duhovna družina na neki delavnici, 20 km stran.

    Beri dalje (452 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Drobna snežinka Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    nedelja, 30. januar 2005 @ 06:23 CET
    Uporabnik: titanic

    * Zgodbe iz sebe Snežinka prileti na dlan, se stopi in je ni več. Prileti naslednja in se ravno tako stopi in izgine za vedno izpred naših oči. Pozabimo, da je kdaj bila, gledamo naprej naslednje, kako krasijo dan, ko padajo iz neba, tako čarobno poletavajo in se igrajo, nato pa izginejo.

    Ni naše življenje tudi tako kot je bivanje te snežinke? Padamo, poplesujemo ter izginemo. Ni nas več videti s prostim očesom, pozabljeni smo, kot da nismo nikoli obstajali. Mine leto, pet, deset, petdeset, sto, nihče se nas več ne spominja in ne govori o nas. Ko pa živimo, se zdimo sebi tako pomembni, naš ples življenja tako večen in slaven, kot da bomo do počeli vedno. Vse je minljivo, smo kot snežinke, ki odplešejo svoj ples, izginejo in se ne vrnejo več v prvotno obliko.

    Beri dalje (134 besed) 2 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 01.30.05 @ 11:58 z titanic 
    | More

    Aleluja, tvoj greh in kes Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 28. januar 2005 @ 06:39 CET
    Uporabnik: stojči

    * Zgodbe iz sebeZamisli si,
    da srečaš simpatično osebo,
    kateri si tudi ti kar všeč,
    pa se zmenita za sestanek.

    Na sestanku tebi draga oseba,
    dobi na svoj nežen obraz,
    prav poseben trpeč izraz
    in ti pove, da je grešila in se kesa.

    Ti rečeš lepo, da je spoznala,
    da nekaj ni naredila prav
    in da ji je zdaj za to žal,
    kajti premnogi ljudje,
    se niti ne vprašajo o tem.

    Beri dalje (220 besed) 3 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 01.28.05 @ 17:43 z Miran Zupančič 
    | More

    Korenine prihodnosti - V koraku Ljubezni (14. del) Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 27. januar 2005 @ 06:31 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    * Zgodbe iz sebe

    Bernarda Pavko Prava
    V koraku Ljubezni (1. del)


    "Jaz sem" je moja najvišja in najboljša svetloba, Bog, ki tudi jaz sem. Božanskost, ki se v meni prebuja, tisti prstek, ki sem se ga komaj dotaknila. Energija, za katero naj bi skrbela kot za majhnega otroka. Ker prebujajoče se božanstvo v človeku ni oče ali mati, ampak majhen otrok. Nekaj odprtega, občutljivega in ranljivega, za kar naj bi skrbeli.
    Angel Kryon pravi, da "Jaz sem" sestavljajo
    - Višji jaz kot Svetloba, dostopna fizičnemu telesu, pomeni njen del, ki se s telesom lahko zlije in ga ta potem drži in nosi, živi
    - osebni del Svetlobe na drugi strani tančice, odgovoren za kokreacijo in naključja človeka, za izpolnitev njegovih namenov. Načrtovalec, gradbenik, arhitekt, planer.
    - skupina vodnikov, ki ji jaz rečem Svaha, moja Svetloba višjega hrama, pomeni v vsakem zavestnem dihu večja Svetloba
    - četrti del, ki mi je najbolj zanimiv - deli človeka, v družbi z njegovo biološko družino iz zadnjega življenja.
    ?! Ja, natanko. Kako bom to energijsko shodila, je drugo, podatke pa razumem kot enkratno priliko, da jih v življenju uporabim za svoje najvišje in najboljše dobro. Dihala jih bom in jih tako sprejela v svojo energijo, v vse svoje ravni bivanja, v svoje celice in zraven zvedela kaj še bolj osebnega.

    Beri dalje (5.529 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Gaja Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 27. januar 2005 @ 06:06 CET
    Uporabnik: rina

    * Zgodbe iz sebeSprehajam se. Gaja odpira moje noge. Pomaga mi spuščati stvari, druge shoditi. Predajam se sončnim žarkom. Vse celice se polnimo s svetlobo sonca, crkljamo se in se odpiramo, kot cvetni lističi, v ljubezni in veselju. Vsak trenutek je dolg in lep. Zadnje čase draga Gaja govori in sije. Berem jo, kot sem včasih brala le iz oči človeka. Pestuje me, boža, objema, kot bi imela roke in poljublja me s svojimi ustnicami. Preobraža se. Milostno in v sočutju, čeprav ni videti tako, se pa da čutiti.

    Drevesa (ki jih poznam) so se preobrazila že pred nekaj leti. Več stoletne lipe so se dobesedno odprle. Njihove duše so si zadale pomembno nalogo. Modrost svoje izkušnje so želele predati, svojo energijo, ki so je gradile in brusile toliko let, svojo ljubezen in potencial preobrazbe.

    Ena med njimi me je poklicala. Jasno sem to čutila in noben dvom ni bil dovolj močan, da bi me prepričal v nasprotno. Šla sem do nje (ima izrazito žensko energijo). Ker je bila že odprta in ker mi je dovolila, sem vstopila v njeno deblo. Zaprla sem oči in odprla svoje občutke. Njene energije so stekle skozi mene.

    Beri dalje (621 besed) 2 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 01.27.05 @ 20:08 z asta 
    | More

    Vzpostavimo stanje duha, vredno človeka Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 25. januar 2005 @ 06:14 CET
    Uporabnik: Tatjana Malec

    * Zgodbe iz sebe(Na potezi je civilna družba)

    Ali se zdi misel "kako vzpostaviti stanje duha, vredno človeka" sama na sebi onemogla fraza, utvara ali privesek leporečja, ko človek oblači svoje misli v kulturno preobleko samo zaradi lepšega? Nikakor ne!

    Lik dobrega človeka se pogosto razprodaja kot nasledek preživelosti in je celo deležen posmeha. Potem, ko je prejšnji red izgubil svojo moč, smo ponosni na zgodovinsko pozabljivost z vso vnemo začeli verjetni v nov družbeni red, nikoli pa si nismo mislili, da se bodo nove razmere odzrcalile v okamenelem odnosu, ki je izgubil posluh za potrebno mero človeške veličine, ki se kaže kot človeško izpolnjena dobrota v socialni in pravni pravičnosti. Le-ta se kaže kot duhovna higiena nekega naroda, kot obča človeška zavest, ki preverja stvarno vsebino življenja in dobrota postane odnos.

    Medla luč je luč v žalosti in od nje dobiva svojo moč srečanje z dobroto, ki ji enostavno povrne življenje. Kako ugnati nadomestek dobrote, ki se je razbohotil kot pohlep po moči, denarju in oblasti, kako ozdraviti to bolezen, ki ne vidi prosjačenja milosti zavoljo človeškega bistva? V okoliščinah formalne demokracije govori žargon, ki se je žal, obnesel kot skleda negativnega duha, ki hoče izpričati svojo povezanost z ljudmi s polnili, ki so zgolj formule kako priti do moči s podtikanjem svoje resnice. Vprašajmo se, kje je človekov občutek dotaknjenosti z vdahnjeno dušo in emancipiranim duhom, ki si jemlje vsakokratno tubit slehernega človeka za odnos v najožjem pomenu besede. Kako molk prikrajšanih brezposlenih in brezpravnih množic lahko potolče govorico tistih, ki žive v izobilju, ki mu vse dovoljuje in ničesar ne odreka.

    Beri dalje (229 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Slika Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 22. januar 2005 @ 06:45 CET
    Uporabnik: titanic

    * Zgodbe iz sebeŽivljenje je sestavljena slika iz posameznih mozaikov.
    Napačni mozaik vnesemo v sliko, ko delamo drugače kot…

    Izbiramo pravega dokler se ne ujema z ostalimi in je na svojem mestu.
    Koliko časa iščemo kakšen delček, je odvisno od upiranja.

    Zakaj se upiramo?
    Zakaj ne prisluhnemo in izberemo pravi delček ter uživamo….
    Umirimo se, nič ne delajmo, prisluhnimo in poglejmo.
    Takrat je največ narejeno.

    V harmoniji svojega srca si najboljši umetnik svojega življenja.
    V ljubezni in sprejemanju, odobravanju in neupiranju
    se pokaže modrost in bogastvo tvojega duha.

    Vse se začne in vse se konča.
    Vsak konec je začetek novega spoznanja, če do dopustiš.
    Sestavljaj sliko življenja tako, da jo živiš.

    2 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 01.22.05 @ 09:38 z asta 
    | More

    Sporočilo smrti tebi Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 22. januar 2005 @ 06:15 CET
    Uporabnik: stojči

    * Zgodbe iz sebeMojster pravi:
    »Ti si poroka
    med umrljivim
    in neumrljivim«,
    jaz pa kot tvoja smrt,
    ti pravim, da sem njuna ločitev.

    In zakaj ti je potrebna,
    tvoja notranja umiritev
    za mojo »prekositev«?

    Zato ker reka teče,
    od izvira v ocean,
    se med potjo uči
    in na koncu celo
    ves ocean obogati.

    Obogati ga z vsem izbirom
    svojih notranjih spoznanj.

    Beri dalje (48 besed) 2 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 01.22.05 @ 16:23 z stojči 
    | More

    Gospodar žezla (5) Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 21. januar 2005 @ 06:29 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    * Zgodbe iz sebe

    GOSPODAR ŽEZLA


    za vas piše: Xabaras
    na začetek

    Poglavje Peto

    Sivina jutra se je počasi umikala svetlo modri barvi neba. Sonce se je dobrodušno smehljalo in po dolgem času spet zasijalo v vsej svoji moči. Žarke je veselo pošiljalo na vse konce sveta. Življenje je zopet vzbrstelo, trava je zopet rasla, cvetlice so se komaj prebujene obračale proti toploti in svežini. Metuljčki so nagajivo frfotali, srnice so igrivo skakljale in rožice so se objemale. Drevesa so zelenela in s svojimi zopet bogatimi krošnjami ponosno stala kot kakšni velikani, ki so ravnokar položili venček najlepših velikank v vesolju.

    Na sredini vulkana je zdaj ležala masa kadečih se sivih in skrivenčenih ruševin, kup razbitega kamenja in zvitih železnih konstrukcij. Rdeča žgoča lava je ugasnila, se ohladila in strdila. Na sončni strani kraterja je bilo vidnih pet majhnih pik, kako se opotekajo in počasi lezejo navzgor proti robu vulkana. Samo ena je hitela naprej, besno in neumorno, kot da je nič na svetu ne more zaustaviti.

    Grado-Har je s svojimi močnimi rokami grabil naprej in brez prestanka tekel navzgor, padel, se pobral in zopet stekel naprej. Za njim sta počasi lazila Suvy in Lyen, stoično, utrujeno in sklonjenih glav. Bila sta tiho in gledala v tla ter avtomatično premikala noge.

    Beri dalje (1.203 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Korenine prihodnosti - V koraku Ljubezni (13. del) Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 20. januar 2005 @ 06:59 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    * Zgodbe iz sebe

    Bernarda Pavko Prava
    V koraku Ljubezni (1. del)


    Dvakrat sem doživela Eminemov video o pospravljanju omare in zadel me je v mojo bit, prav navdihnil me je. In tu, v Ankaranu, sem končno spet začela pisat.

    Tvojo in mojo omaro določajo najmanj tele stvari:

    • na vsaki omari je sijoče napisano drugačno ime, zato jih tudi v največji skušnjavi ne moremo zamenjati
    • vse, kar je v moji omari je (samo) moje (vedno bilo)
    • omara je neuničljiva, se pa začne sama pospravljati, potem ko je lastnik pripravljen sprejeti to njeno darilo
    • do takrat z rednim pospravljanjem najbolj doprinaša k ekologiji preteklosti in prihodnosti
    • vsak lastnik je odgovoren samo za eno, to je svojo omaro

    Beri dalje (4.764 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Spomin je ostal Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    ponedeljek, 17. januar 2005 @ 06:16 CET
    Uporabnik: titanic

    * Zgodbe iz sebe
    Vem, da te imam rada
    vendar tega ne čutim.

    Spominjam se le...

    Vem, da sem imela dušo,
    a dobila je krila in zapustila telo.

    Spominjam se nje...

    Vem, da sem obstajala in si tudi ti,
    a danes vidim, da hodijo le telo in kosti.

    A duše to ne boli, ker je ni.

    Spomin je ostal, ostal si ti,
    ostali smo vsi, le občutkov več ni.

    3 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 01.18.05 @ 16:00 z titanic 
    | More

    Vpliv čarovništva, magije na tvojo zavest in planet Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sobota, 15. januar 2005 @ 06:04 CET
    Uporabnik: stojči

    Čarovništvo, ali magija je po mojem mnenju notranja potreba človeka,
    ki je ukoreninjena že v njegovi podzavesti po vplivanju na druge ljudi in naravo.

    Lahko je pozitivna, ali pa negativna,
    glede na cilj tistega, ki jo izvaja,
    bodisi koristiti nekomu, ali pa mu škodovati,
    prične pa se že zgodaj v otroštvu s samimi željami po pridobitvi nečesa.

    Spomnim se, ko sem bil še dokaj mlad,
    hodil sem še v gimnazijo, nas je bilo nekaj fantov,
    ki smo izvajali nedolžne »magijske« preizkuse na ljudeh,
    ko smo se običajno vračali iz šole.

    Šli smo za kako punco in ji skupno sugerirali,
    naj se obrne nazaj in naj nas pogleda,
    ali pa na kakega gospoda, ki je hodil pred nami,
    naj se popraska za ušesom.

    Beri dalje (1.180 besed) 14 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 01.18.05 @ 18:17 z Miran Zupančič 
    | More

    Gospodar žezla (4) Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 14. januar 2005 @ 06:26 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    * Zgodbe iz sebe

    GOSPODAR ŽEZLA


    za vas piše: Xabaras
    na začetek

    Poglavje četrto

    Čreda umskih maloposestnikov se je iz tunela zlila v veliko temačno dvorano. Bila je slabo osvetljena in nikjer ni bilo videti izvora svetlobe. Drugi konec dvorane, stene in strop so bili izgubljeni v črni temi. Suvy še nikoli v življenju ni videl tako velikanskega prostora. Zdelo se mu je, da je prišel naravnost v sredino neskončnosti. Naenkrat se je počutil majhnega, kot drobna črna pika v univerzumu časa in prostora. Prijel je za svoj kratki škratovski meč in ga z rezkim zvokom potegnil iz nožnice. Dvorana mu je vzbujala slabe občutke - nevarnost je bila skoraj otipljiva. Nagonsko je vedel, da so prišli do cilja; Tigrica je bila skrita nekje v tem prostoru in jih skrivoma opazovala - Suvy je kar čutil njene zlobne oči, kako se sprehajajo po druščini.

    Počasi so se odpravili naprej. Stopali so previdno, s čutili napetimi kot struna, in živčno opazovali okolico. Kmalu je izhod iz tunela za njimi požrla tema in spet so se znašli v popolnem mraku. Videli so samo, kako se marmornate pioščice, po katerih so hodili, monotono izvijajo iz teme, že naslednji trenutek pa jih je za njihovimi hrbti zopet požrl neskončen mrak. Nihče ni spregovoril besedice; tišina je bila oglušujoča in zrak leden - Suvyu se je na trenutek zazdelo, da pred sabo vidi svoj dih, kako zmrzuje v zraku.

    Beri dalje (4.464 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Kako bomo razpolagali s smrtjo? Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 14. januar 2005 @ 06:00 CET
    Uporabnik: Tatjana Malec

    (Parodija o smrti)

    Morda bomo nekoč umrli. Morda. Še ni prav gotovo, smrti ne bi determinirali, nočemo vedeti kdaj nas bo obiskala in če nas sploh bo kako bomo morebiti, če nas obišče, s sabo razpolagali potem.

    Lahko si privoščim duhovno parodijo o smrti, lahko s smrtjo preizkušam veščine telesne ljubezni, jo nagovarjam in zapeljujem, lahko jo v svoji peseniški svobodi povabim na kosilo in potem v posteljo, lahko ji pripovedujem o pijanih vizijah posmrtnega življenja, lahko ji pripovedujem pikantne vice in še kaj. Njej je vseeno. Čeprav je s strastjo pregnetena sleherna njena gesta ko te išče, zna biti tudi zelo mirna in brezbrižna, če ji barva tvojega obraza in zvok tvojega glasu nista po volji. Skratka s smrtjo lahko počnem kar me je volja, ker ona se sploh ne užali, je tako izdihano bitje v eni sapi, da vidim le disperzijo njenih kosti, ki kar naprej škripljejo.

    Smrt se kar naprej izmika z apatičnostjo, ravnodušnostjo, utrujenostjo in brezvoljnostjo. Jaz jo izzivam v avtomobilu, ko prečkam cesto, ko si naredim svojo najljubšo jed iz gob, ki sem jih sama nabrala in je med njimi tudi kakšna mušnica. Izzivam jo kar naprej.

    Beri dalje (532 besed) 10 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 01.15.05 @ 15:07 z Tatjana Malec 
    | More

    Korenine prihodnosti - V koraku Ljubezni (12. del) Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 13. januar 2005 @ 06:48 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    * Zgodbe iz sebe

    Bernarda Pavko Prava
    V koraku Ljubezni (1. del)


    Konec avgusta je, jaz pa vsa pasja. Poldrugi dan že. Vse mi gre na živce, nič mi ni prav. Zmago mi hodi v misli, kar me jezi.
    Pa-kaj-vrabca-si-dedec-predstavlja-sem grizla kolena v hrib. Jezna nanj in nase, ker ga še nisem sprejela.
    Včeraj sem zarenčala na vodovodarje, za računalnik tudi slučajno nimam potrpljenja, ljudi pa tako ali tako ni. Ker jih nočem. Ko sem nergala siolovim fantom, sem se zavedla osnov bivanja v novi Svetlobi: Sprejemaj stvari take kot so, sprejemaj svoj človeški jaz, živi v zdaj!
    Pa ja! Nič od tega ne doživljam, samo svojo človeškost, ki mi gre na živce.
    Pred srečanjem z Nušo pri Emporiumu sem izbrala pretvarjanje - odprta bom, polna veselja in ljubezni. Veselo sva se sprehodili, ne da bi kaj kupili, sedli v prvi lokalček in vse bolje in boljše sem se počutila. Glej, glej - pretvarjanje, da si Svetloba, deluje! Veselili sva se poti k Mami Meeri.

    Zjutraj me je v dobro voljo spravila elektronska pošta nekdanjega ljubimca: Verjetno se nama je vmes dosti zgodilo - bi se dobila na čaju? Odveč je omeniti, da gre za človeka, ki je v mojem življenju živel senco, ne, senčico Zmagove energije, kakšnih petnajst let prej. Na-a, nisem v fazi odpuščanja. Najraje bi mu rekla, naj naravnost pove: Bi mi rad povedal, da se imaš dobro ali si na tleh in bi rad, da ti pomagam vstati? Čutim, da je dobro.

    Beri dalje (5.288 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

      Hitro iskanje  
    Podrobnejše iskanje
     Aktualno  


     Prijava uporabnika ? 
    :

    :

    Nisi registriran uporabnik? Registrirajte se.
    Si izgubil svoje geslo?
     Pomoč  
    Klikni za pomoč pi registraciji.

     Zanimivo branje  


     Mesečni horoskop  

    Klikni sliko za vstop na mesečni horoskop .

    Klikni za ogled horoskopa

     SLIKA TEDNA  

    Klikni sliko za povečavo.

    Klikni sliko za povečavo.

     Druženje  

    Imaš vprašanje?
    Bi se rad pogovarjal?
    Delil znanje z drugimi?

    Vabimo vas, da obiščete različna področja na forumu svet pogovorov.

    Akutalno doma in globalno
    Osebna in duhovn rast

    Zdravje in prehrana
    Knjige & Filmi & Slike & Glasba
    Ekologija in gaja
    Dodaj svojo idejo za boljši svet
    Kje ti (si) lahko danes pomagamo?


     Na liniji so:  
    Gostje: 28

     Vreme  

    Vreme
    Več o vremenu

     Opisi in navodila  

    * Uredništvo

    Pomoč in navodila za obiskovalce Pozitivk
    * Če prijava ne deluje
    * Kje, kaj in kako na pozitivkah
     
    Predlogi, vprašanja, ideje:

    * Vprašanja za uredništvo
    * Ideje in predlogi za boljše pozitivke

    Navodila za članke in dogodke

    * Navodila za objavo člankov na pozitivkah
    * Navodila za objavo dogodkov na pozitivkah

    Opisi Pozitivk in Sončne pošte

    * O Sončevih pozitivkah
    * Namen in cilji pozitivk
    * Sodelujte pri ustvarjanju
    * O Sončni pošti

    Oglaševanje

    * Oglaševanje na pozitivkah
    * Objava dogodkov

    Pozitivke so ustvarjene v GeekLog 1.4.x!

    Sodelujte z nami pri ustvarjanju najboljšega časopisa v Sloveniji.

    Dobrodošli


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2020 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 4,63 seconds