NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

petek 29-mar
  • VegaFriday v Piranu

  • nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sreda 03-apr
  • 22. PRO PR konferenca: vodenje v komunikaciji
  • Znebite se svojih starih telefonov in tablic
  • Med naravo in kulturo

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • sreda 10-apr
  • Človek in čas

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  • nedelja 14-apr
  • Razširjeni vid

  • sreda 17-apr
  • Znanja in veščine za uspešno vodenje prostovoljcev
  • Razstava interspace

  • petek 19-apr
  • Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja

  • sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Spomin je ostal   
    ponedeljek, 17. januar 2005 @ 06:16 CET
    Uporabnik: titanic

    * Zgodbe iz sebe
    Vem, da te imam rada
    vendar tega ne čutim.

    Spominjam se le...

    Vem, da sem imela dušo,
    a dobila je krila in zapustila telo.

    Spominjam se nje...

    Vem, da sem obstajala in si tudi ti,
    a danes vidim, da hodijo le telo in kosti.

    A duše to ne boli, ker je ni.

    Spomin je ostal, ostal si ti,
    ostali smo vsi, le občutkov več ni.

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja titanic
  • Več s področja * Zgodbe iz sebe

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20050114101627891

    No trackback comments for this entry.
    Spomin je ostal | 3 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Spomin je ostal

    Prispeval/a: stojči dne ponedeljek, 17. januar 2005 @ 09:37 CET
    Draga Titanic,

    Dokler imaš to telo,
    imaš v njej tudi dušo,
    ki je posoda tvojega duha,
    ali tvojega nefizičnega srca.

    Dokler dihaš,
    si v povezavi z njo, ali njim,
    vprašanje je le,
    če niso tvoje misli vsakokrat drugje,
    kot pa tam, kjer je tvoje srce. :)

    lep pozdrav


    ---
    stojči


    Spomin je ostal

    Prispeval/a: Tatjana Malec dne torek, 18. januar 2005 @ 14:45 CET
    Draga Titanic,

    duša je ostala, plemenita in lepa, duhovno bogata, čuteča in sili k samoopazovanju, k introspekciji. Srce ne more tiktakati brez žive besede, brez duše in duša ostaja najpopolnejši computer za komunikacijo s človekom. V njej je toplina, družabnost in se zavzema za srečo. S težiščem v sebi se intimno spravlja sama s seboj in se pripravlja, da bo uživala notranjo srečo kot kvaliteto, ker se ji želje odpirajo v neskončnost. Vsaka enostranost v duši je nepravilna, neživljenjska, ruši ravnovesje in je škodljiva. Duša ima vse vrednote, ves svet okoli sebe in je usodno nagnjena na čustveno stran, na razpolago ima svet, naravo in ljudi da svojo lastno eksistenco lahko globlje doživlja. Duša je nedeljiva lastnost s človeškim fizičnim bitjem, spoznava in vodi jo lahko samo človekov duh z močjo enovite duhovne sile in razuma. Moja eksistenca ni moje imetje, ni n.pr. moj moški, temveč to sem jaz sama, moja bit sama, le v njej lahko doživljam tudi smisel in srečo svojega življenja, vse kar je zunaj moje biti je le neuspešen lov. Kar je ostalo kot spomin recimo Bogu hvala, da si nas s tem obdaril. Kar še bo, je pa stvar na meni, da to uresničim. Nobena stvar v življenju pa ni toliko pomembna, da bi se lahko človek kompenziral v vseh svojih potrebah s to stvarjo ali človekom. Najslabše je, ko imamo vse in ko nič ne pogrešamo. Če smo pogrešali pozornost, nismo imeli nič. Iskati srečo zunaj sebe pomeni odtujitev od samega sebe, od smisla življenja. Samo nekaj biti znotraj sebe daje smisel življenju. Če hrepenimo in si nekaj želimo, imamo vse.

    Lep pozdrav tebi draga prijateljica Titanic od

    Tatjane


    Spomin je ostal

    Prispeval/a: titanic dne torek, 18. januar 2005 @ 16:00 CET
    Pozdravljena Stojči in Tatjana!

    Najprej naj razložim nastanek pesmi. To ni realnost, vem in to ni nekaj kar obstaja. To so trenutni občutki, ki so prišli, sem jih ujela in se nekoliko ustrašila, da je to sploh mogoče. Vendar, kaj je mogoče?! Vse je mogoče in ker to vem, sem zapisala, čeprav besede nimajo tistega pomena, ki jih opisujejo. So le na nenavaden način izraženi občutki, ki sem jih ujela "nekje vmes".

    Seveda, Stojči, misli so tiste, ki so zbežale nekam po svoje, stran od srca. Igra misli, ki sem si jo privoščila je bila to, a dobro, da se zavedam.
    Kot Tatjana pravi, je najslabše takrat, ko imamo vse in ko nič ne pogrešamo. V materialnem svetu je skoraj nemogoče, ker tak človek pade v obup. v duhovnem pa mislim, da je mogoče, da s poglabljanjem v sebe in v doživljanju svoje sreče in polnosti imamo vse, saj se čutimo spojeni s celoto.
    Ko smo v miru ne hrepenimo po ničemer. Že imamo vse. To pa se lahko zavemo takrat, ko nas zanese, kot je mene, da znam ločiti kako je tudi, ko sem na drugi strani reke.

    Pozdrav obema draga moja prijatelja od Titanic


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,46 seconds