NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.000 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

sreda 19-jun
  • Srečanje z Bracom v Zagrebu, krogle v Zavidovićih, bosanske piramide-poletni solsticij, Sarajevo, Jajce, ... in še veliko Bosne

  • četrtek 20-jun
  • Oman in avantura z Jeep-i - potopis Vagon

  • petek 21-jun
  • Braco v Zagrebu - Krogle v Zavidovićih - Bosanske piramide - Sarajevo - Titov bunker - Mostar - Medjugorje - Vepric
  • Harmony program poletje 2019 na Pašmanu

  • sobota 22-jun
  • Dan Japonske 2019

  • nedelja 23-jun
  • Venček sv. Ivana

  • ponedeljek 24-jun
  • Pohod v kresno noč

  • torek 25-jun
  • SAXGO19: Jan Kus & Slavo Rican Assembly

  • sreda 26-jun
  • Srečanje z Bracom v Rogaški Slatini

  • četrtek 27-jun
  • Havaji - Potopisi pri Vagonu

  • petek 28-jun
  • Preplesavanje Društva Vrtnica

  • sobota 29-jun
  • Pedagoški zavod Maribor na Art Kampu 2019

  • nedelja 30-jun
  • Festival sivke na Krasu

  • ponedeljek 01-jul
  • SAXGO19: Kenny Garrett Quintet

  • torek 02-jul
  • SALSA zmenki z Dogodki za Samske - NOV TEČAJ

  • sreda 03-jul
  • Sajeta Art&Music Festival 2019

  • četrtek 04-jul
  • S kajakom v Trst na kavo in še kam

  • petek 05-jul
  • Harmony program poletje 2019 na Pašmanu

  • sobota 06-jul
  • Sobotne ustvarjalnice: Čarobne štampiljke

  • nedelja 07-jul
  • Bohinj Beach volley tour

  • ponedeljek 08-jul
  • Magic the gathering s kartologi

  • torek 09-jul
  • SALSA zmenki z Dogodki za Samske - NOV TEČAJ

  • sreda 10-jul
  • Sredi tedna v muzej: Odkrivanje muzejskih zbirk

  • četrtek 11-jul
  • Woop

  • petek 12-jul
  • Harmony program poletje 2019 na Pašmanu
  • Zvezde so blizu: summer edition

  • sobota 13-jul
  • Sobotne ustvarjalnice: Vikinške ladje

  • nedelja 14-jul
  • Bohinj Beach volley tour

  • ponedeljek 15-jul
  • Magic the gathering s kartologi

  • torek 16-jul
  • Urška Pirc: Živeti (z) idrijsko čipko

  • sreda 17-jul
  • Krojilnica igrač - Plavajoče ladje

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Umirimo roke in duha Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 30. januar 2018 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    Pismo je dr. Samuel Hahnemann okrog leta 1800 napisal bolniku, krojaču v Gothi, ki je umrl leta 1851 v 92. letu starosti. Njegovi nasveti bolniku so aktualni tudi v današnjem času: 

    Moj dragi gospod,

    res je, da odhajam v Hamburg, vendar ne skrbite zaradi tega. Če ne boste godrnjali zaradi par grošev, kolikor vas bo stalo pismo, se vedno lahko obrnete name, tudi ko bom tam. Samo napišite moje ime in pod njim Hamburg in vaše pismo me bo našlo.

    Beri dalje (1.076 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Sorodnosti Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    ponedeljek, 29. januar 2018 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    »Draga moja, kar težko te že gledam dneve in tedne, kako samo čemiš v svoji čumnati med skladovnico tebi dragih knjig… Kolikor te poznam, se mi zdi, da si večidel časa v svojem svetu tvojih razmišljanj. To pa je tudi vse, kar opažam. Da, zelo si se zapustila zadnje čase. Sprašujem se, kam je šla vsa tvoja življenjska energija, o kateri si mi včasih večkrat razlagala. Tudi jaz sem se zamislil nad tabo, ne samo ti,« je bil zaskrbljen njen prijatelj, ki jo je zelo dobro poznal.

    Skušala ga je pomiriti: »Ah, prijatelj moj dragi, vsak dan pač ne prekipevam od dobre volje. Pa saj tudi sam tako kot jaz veš, da so v človeški naravi nihanja razpoloženja, vzponi in padci, enkrat viden napredek, drugič viden upad…«

    Beri dalje (1.249 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Modrost stoletnice: Vrt je najboljši terapevt Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 27. december 2017 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    Piše: Maja Južnič Sotlar v Vivi www.viva.si

    Preden sem si zlomila nogo, sem vsak dan na vrtu preživela osem ur. Delovno. Obrezovala sem, sadila, presajala … Zdaj sem še vedno ves dan na vrtu, vendar lahko delam le še uro ali dve," je v pogovoru o kulturi urejanja vrtov povedala gospa Juta Krulc, neverjetno čila ženska, ki šteje okroglih sto let.

    Ko smo jo prosili za fotografiranje, je mirno sedla na stol in počakala na nadaljnja navodila, z umirjenostjo, ki jo lahko da le dolgo življenje, pa je izrazila željo, naj je ne prosimo, da bi se med fotografiranjem smehljala. "Smeh naj pride iz duše, ko je ta srečna in začuti željo po njem."Na fotografiji je ostala resna. Življenje jo je vse prepogosto težko preizkušalo. V takih obdobjih je iskala uteho - in jo navadno tudi našla - v dejavnosti, ki jo veseli že od malega. V vrtnarjenju.

    Beri dalje (785 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Bluz za mojo bivšo drago Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 22. december 2017 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Miran Zupančič

    Nostalgija starega rokerja.

    Pismo.
    Draga!
    Se še spominjaš? V šesdesetih, sedemdeset? Tedaj sva bila še skupaj na poti. Najina pot je bila življenjski občutek neke cele generacije. Svoboda, ljubezen, enakost, mir, to so bile naše vrednote, naši ideali. In kako resno smo to vzeli! Iskali smo razširitev zavesti, drugačen svet. Otroci so nam rekli.

    Upirali smo se ustaljenimu družbenemu redu. Nismo hoteli živeti tako kot naši starši, stlačeni v družbeno obliko, ki je temeljila zgolj na dobičku in dosežkih. Čutili smo ozkost, otrdelost, manjkal nam zrak, da bi dihali!

    Beri dalje (753 besed) 1 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 12.22.17 @ 10:06 z Nan 
    | More

    Moja resnica (vzeto iz knjige Življenje maničnega depresivca) Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    ponedeljek, 11. december 2017 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Manični poet

    Najprej začneš videti več. Potem slišiš več. In nazadnje čutiš več. Posledično se začneš čudno obnašati. Izgubiš stik z realnostjo in ko se vse skupaj pomeša z domišljijo, nastane kaos. Ne moreš več normalno funkcionirati na nobenem področju. Govoriš nerazumljive stvari, zdi se ti, da si del nekega višjega načrta. Božjega plana.

    Najprej se ljudem zdiš rahlo čuden, a ker imajo dovolj svojih problemov, se ne ukvarjajo preveč s tem. Ko vidijo, da stanje zamaknjenosti traja, se ti začnejo izogibati. To je prvinska človeška reakcija. Na probleme drugih, na njihovo negativno energijo, reagirajo tako, da se odmaknejo. S tem ni nič narobe, to je človeško. Nato se najde peščica, ki ti vendarle hoče pomagati.

    Beri dalje (399 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Vse nastane iz prvega vdiha Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 30. november 2017 @ 05:02 CET
    Uporabnik: MyraX

    Pozitivke in pozitivci, tukaj sem. Povabila sem se v najboljšo družbo. Z vami bi rada podelila zgodbo, ki me je pripeljala do današnje objave.

    Sončeve pozitivke spremljam že kar nekaj let. Prav preverila sem v svoji elektronski pošti. Sončno pošto prejemam že tam od leta 2009. Veliko inspiracij, novih idej in sprejemanja drugačnega ter doseganja boljšega sveta je tisto, kar sem odnesla iz objav.

    Rečem lahko le, da sem sedaj tukaj, kjer sem si želela biti. Vse se zgodi z namenom in vsaj meni se vedno bolj zdi, da je trud vedno poplačan.

    Beri dalje (778 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Nekaj posebnega Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    ponedeljek, 13. november 2017 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    Moj prijatelj je odprl predal, ki je pripadal njegovi ženi. Iz njega je vzel omot in rekel: Tole ni kar tako, tole je nekaj posebnega.

    Odvil je paket in odvrgel papir, nato pa se globoko zagledal v izbrano svilo in čipke. Ona je tole kupila takrat, ko sva bila prvič v New Yorku pred približno osmimi ali devetimi leti. Nikoli ga ni uporabila. Hranila je to za neko posebno priložnost. Jaz mislim, da je sedajle prava priložnost za to. Stopil je k postelji in položil perilo poleg druge garderobe, ki jo bo imela na pogrebu. Njegova žena je umrla.

    Obrne se k meni in mi reče: Nikoli ne hrani ničesar za neke posebne priložnosti, vsak dan v tvojem življenju je poseben!

    Beri dalje (291 besed) 1 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 11.13.17 @ 17:48 z Nan 
    | More

    Žalovanje Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 1. november 2017 @ 05:02 CET
    Uporabnik: titanic

    Prazniki, ki so sedaj, pomenijo čas, da se spomnimo naših dragih, ki so pokojni, da obudimo spomine na njih, ki smo jih imeli radi in ki jih še nosimo v srcih.

    Tisto pravo žalovanje ni odvisno od trenutka, ki nam ga drugi določijo, od datuma, ki piše na koledarju ter običajev, ki so predpisani za kulturo v kateri živimo. Žalujemo lahko za svojimi dragimi vedno, ko si jih prikličemo v spomin, ko lepo mislimo o njih ter jim pošiljamo lepe misli, da jim naj bo lepo kjerkoli so.

    Beri dalje (34 besed) 4 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 11.02.17 @ 08:46 z AnaH 
    | More

    Čas za žalost Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 27. oktober 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    »In o čem bi pisala ti?« me je vprašala prijateljica Brina Svit pred dobrim letom, ko je končala s pisanjem knjižice v novi francoski zbirki premišljevanj o pomembnih rečeh. Ona je napisala esej o ločitvi. O čem bi ga jaz, če bi imeli v Sloveniji tako zbirko? Nisem razmišljala, ker je bil odgovor že kdaj napisan zame. Le glasno sem ga izgovorila: »Jaz bi pisala o žalosti.«

    Brina je bila presenečena. Pozna me kot optimistično, veselo, radoživo žensko, ki se od vsega najraje smeji. Sem ji tiho rekla: »Velikokrat sem bila žalostna. Vem, kaj je žalost.« Dobro poznam to sveto bolečino, ki je morda nekaj najbolj človeškega. Ker edinole človek ve za smrt. Smo edina bitja, ki se zavedamo minljivosti. Se bojimo smrti.

    Beri dalje (1.092 besed) 7 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 10.31.17 @ 09:32 z Fredo 
    | More

    Zvitko in njegove dogodivščine: Dežela Šalilaj, II. del Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 18. oktober 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: sonce_nasmeska

    TRETJE
    POGLAVJE

    V šolo sta volkec in lisjak prišla okoli pol devetih dopoldan. Hitro sta se obula copate in stopila v razred, kjer so bili že zbrani vsi ostali sošolci. Razrednik Uhec je prišel v razred in vsi učenci so ga lepo pozdravili. V rokah je držal spričevala in pohvale za žabca Binkota in čebelico Mari, ker sta tisto leto sodelovala na tekmovanju iz matematike in sta dosegla izjemen rezultat.

    Šolski zvonec je zazvonil zadnji šolski dan. Učitelj je svojim učencem razdelil spričevala in pohvale nato pa jih je povabil na kos torte. Vsi so se razveselili torte, medtem pa je lisjak Zvitko vsem ostalim sošolcem pripovedoval:

    Beri dalje (5.663 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Zvitko in njegove dogodivščine: Dežela Šalilaj, I. del Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 13. oktober 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: sonce_nasmeska

    PRVO
    POGLAVJE

    Dolgo let nazaj je v pravljični deželi Lajlaj živel poseben lisjak, ki je slišal na ime Zvitko. Bil je lepe oranžne barve in rad se je družil z ostalimi prijatelji iz dežele, še posebej pa z prijateljem Repkom. Volkec Repko je velikokrat rad zjutraj malo podremal zato je večkrat zamudil tudi v šolo.

    Zgodilo pa se je večkrat, da je Zvitko prehitel Repkota in vedno prvi prišel v šolo. Takrat sta se večkrat sprla, vendar sta jezo kasneje pomirila in njuno prijateljstvo je spet oživelo.

    »Hej, počakaj me!« se je zaslišalo iz majhne hišice, kjer je z svojo mamo Lili živel Zvitko.

    Beri dalje (3.850 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Brigadirka Tončka Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 6. oktober 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: batistaneta

    Ni dolgo tega, ko sem bila v veseli družbi, kjer se je nekaj pojedlo, malo več popilo in veselo zapelo. Ko je zazvenela lepa slovenska pesem »Delaj delaj dekle pošeljc........« Ta lepa in vesela pesem, je v meni prebudila spomine na čas, ko sem kot mlado dekle postala brigadirka.

    Zgodba je stara pedeset let. Ja pedest let, jaz pa sem jih takrat imela še ne šestnajst, ko sem šla gradit »avtoput bratstva i jedinstva« nekam na Dolenjsko. Junija sem rekla šoli adijo in se podala v svet odraslih. Mama mi je rekla naj si poiščem delo, kakršno koli že, samo da bo za kruh. Šla sem na zavod za zaposlovanje, da udejanjim mamino zapoved. Uradnica na zavodu za zaposlovanje je bila gospa Anči Volkova.

    Beri dalje (903 besed) 2 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 10.08.17 @ 00:17 z Astronom 
    | More

    Skrivnostna gora Boč Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 6. oktober 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Sonce

    Piše: Jožica Demšar, prof. pedagogike in sociologije v reviji Karmaplus

    Že od malih nog me je navdihoval Boč in v meni prebujal tako občutek varnosti kot tudi skrivnostnosti. Živela sem v Slovenskih Konjicah, kjer je nanj čudovit pogled z zahodne strani, lahko sem ga opazovala z okna svoje sobe. Ker so moji stari starši prej živeli na Sladki Gori, ki leži pod Bočem, smo se velikokrat vozili ob njegovem vznožju. Vsekakor je Boč gora mojega otroštva. Mnogo kasneje so me začele zanimati zgodbe o njem, miti, legende …

    Velik čar tej gori (978 m), ki se kot podaljšek Karavank počasi spušča proti nekdanjemu panonskemu morju, dajejo mnoge votline, jame in številni izviri. Na severni strani najdemo Studenice, ki so znane po izviru toplega potoka, ob katerem je Zofija Rogaška okoli leta 1237 zgradila dominikanski nunski samostan. Kasneje (1782) ga je Jožef II. ukinil in je poslopje menjalo mnoge lastnike. Danes je v upravljanju Nadškofije Maribor in v procesu obnove.

    Beri dalje (1.149 besed) 1 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 10.06.17 @ 16:05 z Nan 
    | More

    Volja Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 29. september 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: kolarka

    Ko razmišljam kaj pomeni, ko si človek nekaj želi in kaj pomeni, da je nekaj dobro zanj ali pravo zanj. Sama skušam delati na tem, da ne delam neke določene razlike med dobrim in slabim. Čisto splošno lahko rečem; kar je za nekoga dobro, lahko nekdo drug vidi kot slabo. O tem bi se dalo veliko napisati in razmišljati, ampak jaz bom kar posplošeno napisala, da ni nekaj dobro in nekaj slabo, ampak samo nekaj je.

    Dostikrat nas nekdo vpraša, kaj bi pa pravzaprav ti rad. Ampak tisto kar si želimo, ni vedno tisto kar je najbolje za nas. Pogovarjala sem se z gospo, ki je popolnoma predana Bogu. Pravi, da ga čuti in ji preveva celo njeno telo. Praktično njeno življenje prepušča Njemu. Do neke mere sem se strinjala z njo in ji rekla, da pa je dejansko težko včasih izreči besede ''naj se zgodi, kar je dobro zame''.

    Beri dalje (861 besed) 2 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 10.01.17 @ 08:51 z Astronom 
    | More

    Ona Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 26. september 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Lania

    Gledala je skozi okno, strta kot že tolikokrat dozdaj, v njej je zevala praznina kot velika črna luknja, po licih so ji tekle srce, je ključavnica brez ključa, iskala je v svetu nekoga ki bi imel ključ, ki bi segel vanjo in ji spremenil svet.

    Iskala je po vseh delih sveta, ponujala sebe, polno pričakovanj, bila je kot skodelica polna medu, a puščala je grenak priokus.

    Njena roka drsi po oknu, lasje ji padajo na ramena, tako lepa pa tako polna sovraštva, pričakovala je toliko od svojega življenja, pričakovala od drugih da ji bodo pomagali najti njeno pot in pogasila ob tem svoje sveče do usojene poti.

    Beri dalje (774 besed) 1 komentarjev.   
    Zadnjikrat komentirano: 09.26.17 @ 10:13 z Nan 
    | More

    Šum in njegova terapija Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    petek, 28. julij 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: kanika59

    Meglice so se dvigale iz sveže oranih njiv, češnjevi cvetovi so se nastavljali sončnim žarkom in vabili s svojo lepoto. Brez besed sta stopala med polja, zavedajoč se, da je lepota, ki ju obdaja, tudi njima namenjena, da sta del te zgodbe, da sta iz tega vsakdanjika. Počasi sta zavila v gozd v katerem je življenje z vso močjo ponujalo radosti narave. V krošnjah dreves se je čutilo priprave na novo življenje, ves gozd je bil odet s svetlo zeleno tančico. Sončni žarki so skozi veje dreves igrali ples svetlobe in ustvarjali čarobne prizore.

    Pot se je strmo spuščala do potoka, ki je bil videti, kot plavajoča steza, polna brzic in šumečih slapov. Bili so kot bele padajoče stene, ki branijo vodi, da bi tekla dalje po svojem tiru.

    Beri dalje (453 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Vila Ljubljančica Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 27. julij 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    V mali deželici med morjem in Alpami se je vila reka. Ob tej reki je zraslo mesto. Ob mestu je bilo močvirje. Ob večerih, ko so padle meglice in zasijale zvezde, so se tam zbirale vile. Skrivnostne deklice, sestrice, katerih nisi mogel videti s prostim očesom, razen, če so one tako hotele.

    Najmlajši med njimi je bilo ime Ljubljančica. Komaj šestnajst let ji je bilo. Otroška naivnost se je že očarljivo mešala s sanjami mladenke, ki so vrele v njej. Med razposajeno igro se je zasanjala tja nekam v daljave in se zamislila.

    Beri dalje (572 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Otrok v meni Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 26. julij 2017 @ 05:01 CEST
    Uporabnik: Lania

    Predramilo me je.
    Kar je spalo vsa ta leta v meni.
    Gledala sem to božansko slikico dojenčka, ki spi na očetovih rokah, rokico si je dal na obraz in izraz na obrazu ima tako zadovoljen, poln ljubezni.
    Nisem prenesla pogleda nanjo, nisem prenesla tega izraza na njegovem obrazu. Predstavljal je vse tisto kar jaz nisem.

    Naslednjič sem sliko lahko gledala dlje, tretjič ko sem jo spet po naključju odprla so se mi usule solze in hlipala sem kot otrok.

    Beri dalje (396 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    V gozdu za našo hišo Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 25. julij 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: kanika59

    V gozdu za našo hišo so se oglašale še zadnje ptice tistega dne; verjetno so se odpravljale spat, odhajale so v svojo »miževo deželo«. Klicale so druga drugo in najbolj glasne so bile tiste osamljene. Slišati je bilo, kot da se dogovarjajo med seboj, katera je kdo, kam bo legla, na kateri veji bo počakala…dočakala jutro. To ta zadnje, dočakala jutro, v naravi ni pogoj, je bolj odvisno od tega, kje je tvoje mesto in na kako visokem mestu si v prehranjevalni verigi.

    Bolj ko se je temnilo, manj klicev…odzivov ptic je bilo in na kraju je vse utihnilo. Gozd se je pogreznil v spanec, vendar ne v popolno brezmejno tišino. Nočna ptica sova se je oglašala, kot bi spraševala..preverjala, če so vsi njeni sostanovalci po svojih domovih, če so miške in voluharice pripravljene, da se gredo igro slepe miši in tisto, kdo lovi, in če je vse tako kot mora biti tam spodaj na tleh.

    Beri dalje (1.549 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Popotovanje po jugu Indije – pokrajina Kerala Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    torek, 25. julij 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Dežela kokosovih palm, prijaznih ljudi, čudovitega tropskega sadja, vedno prijetnih temperatur, ter pikantnih jedi

    Danes bi Vam rad predstavil nekaj eksotičnega - Indijo oz. Natančneje - Keralo .Moje popotovanje med palmami in plažami ter kanali v južni Indiji.

    Dežela se nahaja med osmim in dvanajstim vzporednikom severno od ekvatorja na jugozahodnem delu celine. Naj povem, da sem bil v pokrajini Kerala zdaj že v tretje in od vse Indije, ki je kar velika zadeva se mi prav ta košček glamozne dežele zdi najbolj eksotičen in privlačen. Zakaj me boste vprašali: mogoče predvsem zaradi tropske vegetacije, ki se kaže v kokosovih palmah, nasadih bananovca (slika 1), tapioke (gomoljasta rastlina-podobno kot naš gorenjski krompir), tam rastejo papaje (sadež ki spominja malo na melono), pa orjaška mangova drevesa, tamarinda (začimba, ki se uporablja za omake in je kislega okusa.

    Beri dalje (1.667 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Jaz in moj dedek Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 19. julij 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Sonce

    Kot majhna deklica sem imela čast, določen čas preživeti z dedkom, ki je bil prisoten z nami do mojega 10.tega leta starosti.

    Veliko detajlov se ne spomnim a zadnje čase se mi vrača v spomin pot, po kateri sva šla ob večeru, (ne vem, mislim, da je bil večerni umirjen sprehod) in seveda sva se veliko pogovarjala in govoril mi je o stvareh, o življenju, govoril mi je zgodbice, zgodbe, ki imajo sedaj veliko večji pomen, ker takrat so bile to le zgodbice, skrivnostne, katere nisem razumela, sem jih pa sprejemala.

    Dedek je bil takrat star čez 70 let, bil je vitalen, močna osebnost, za seboj je imel življenje polno dela, bil je spoštovan mož, znan po dobroti in pripravljenosti pomagati.

    Beri dalje (526 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Franckina čik zgodba Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    sreda, 19. julij 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Pozitivke

    Francka se je zakadila v tistih zgodnjih letih, ko je njen svet še bil čudežno lep in varen. Njenemu pogledu ni ostalo nič skrito. Do potankosti je opazovala očeta, strica pa tudi soseda, ko so vlekli in puhali dim iz cigarete. Kadilski obred je vseboval tudi pitje kofjeta in glažek rakije je pasal tudi zraven.

    Radovednost ji ni dala miru, in ob prvi priložnosti se je dala zapeljati mamljivi privlačnosti cigarete. V kaj se spušča in kam jo bo to pripeljalo, ne o tem ni hotela razmišljati. Slabe misli in občutke je pospravila v predal, ki je sameval v skritem in odmaknjnem kotu svoje podzavesti. Želela in hotela je postati enaka drugim.

    Beri dalje (367 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

    Krajina in mi v njej Pošlji članek prijatelju po e-pošti Slabovidnim prijazna stran Za tisk prijazna stran 
    četrtek, 6. julij 2017 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: ayana

    Delo na sebi pomeni pristni stik z vsem, kar nas obdaja in je del življenja na našem planetu. Dejstvo je, da se premalo oziramo na vsakodnevne življenjske tokove in zamujamo preprosta, edinstvena učenja.

    Kulturna dediščina in krajina so prepletene z mnogimi duhovnimi izročili, ki so skriti pod površjem in čakajo da jih odstremo, da ugledajo luč sveta.

    Ljudska izročila, kot del naše dediščine, nam razkrije mogočnost modrosti naših prednikov ter njihovo upanje, da se bomo nekoč združili v zavesti in ohranili dostojanstvo človeške civilizacije. Vse to je vtkano in povezano z energijskimi tokovi v krajini, kot gričevja, gorovja, doline, travniki in še marsikaj.

    Beri dalje (63 besed) 0 komentarjev.   
    Dodaj komentar 
    | More

      Hitro iskanje  
    Podrobnejše iskanje
     Aktualno  


     Prijava uporabnika ? 
    :

    :

    Nisi registriran uporabnik? Registrirajte se.
    Si izgubil svoje geslo?
     Pomoč  
    Klikni za pomoč pi registraciji.

     Zanimivo branje  


     Mesečni horoskop  

    Klikni sliko za vstop na mesečni horoskop .

    Klikni za ogled horoskopa

     SLIKA TEDNA  

    Klikni sliko za povečavo.

    Klikni sliko za povečavo.

     Druženje  

    Imaš vprašanje?
    Bi se rad pogovarjal?
    Delil znanje z drugimi?

    Vabimo vas, da obiščete različna področja na forumu svet pogovorov.

    Akutalno doma in globalno
    Osebna in duhovn rast

    Zdravje in prehrana
    Knjige & Filmi & Slike & Glasba
    Ekologija in gaja
    Dodaj svojo idejo za boljši svet
    Kje ti (si) lahko danes pomagamo?


     Na liniji so:  
    Gostje: 20

     Opisi in navodila  

    * Uredništvo

    Pomoč in navodila za obiskovalce Pozitivk
    * Če prijava ne deluje
    * Kje, kaj in kako na pozitivkah
     
    Predlogi, vprašanja, ideje:

    * Vprašanja za uredništvo
    * Ideje in predlogi za boljše pozitivke

    Navodila za članke in dogodke

    * Navodila za objavo člankov na pozitivkah
    * Navodila za objavo dogodkov na pozitivkah

    Opisi Pozitivk in Sončne pošte

    * O Sončevih pozitivkah
    * Namen in cilji pozitivk
    * Sodelujte pri ustvarjanju
    * O Sončni pošti

    Oglaševanje

    * Oglaševanje na pozitivkah
    * Objava dogodkov

    Pozitivke so ustvarjene v GeekLog 1.4.x!

    Sodelujte z nami pri ustvarjanju najboljšega časopisa v Sloveniji.

    Dobrodošli


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2019 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 4,03 seconds