NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sreda 03-apr
  • 22. PRO PR konferenca: vodenje v komunikaciji
  • Znebite se svojih starih telefonov in tablic
  • Med naravo in kulturo

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • sreda 10-apr
  • Človek in čas

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  • nedelja 14-apr
  • Razširjeni vid

  • sreda 17-apr
  • Znanja in veščine za uspešno vodenje prostovoljcev
  • Razstava interspace

  • petek 19-apr
  • Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja

  • sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Trnova pot do sreče   
    ponedeljek, 5. avgust 2019 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: ledami

    Nezadovoljstvo. Prvi znak, da nekaj ne štima. On je tak, pa tak, pa nič ne spremeni, pa to ni v redu, pa tisto bi lahko naredil drugače… Vse se na začetku vrti okoli tega, kaj bi on lahko spremenil.

    Nezadovoljstvo pa se povečuje. Narašča v jezo. Besede postanejo ostrejše, zahtevajo drugačnost, zahtevajo, da je po moje. Pogovarjam se okoli. Joj, grozno me utesnjuje. Ne vem, če je sploh še smiselno nadaljevati.

    Proces dolg 15 let. Življenje prinaša težave in odnos tone v njihovo globino. Zdi se, da ga požira spirala, ki neusmiljeno vrti os v globino.

    Potem mi naredi klik. Doživljam težave v telesu. Zdravnica mi pravi, da bo minilo, izvoli tablete. Pa se nič ne izboljša. Čakaj, si rečem. To ne more biti vse. Mora obstajati rešitev. In tako se začne moja pot iskanja sebe. Moj prvi stik z alternativo. Ne zaupam mu in odvrne me vsiljevanje razno raznih »čiščenj«. A me ne odžene. Raziskujem naprej.

    Po naključju (ki ga ni) pridem v stik z osebo, ki mi odpre vrata. Začnem se zavedati. Začenjam verjeti. Začenjam spoznavati. Potegne me v nov vrtinec. V tem se samovoljno in z radostjo vrtim. Prihajajo novi in novi ljudje, novi prijatelji, drugačen svet. Uau.

    A midva še kar na istem. Še več. Zdi se, da se oddaljujeva še bolj. Grem na dvoletno izobraževanje in intenzivno delo na sebi. Vse bolj in bolj sem prepričana, da on ni pravi zame. In se notranje naravnam na reševanje te težave.

    Sprašujem prijateljice. Hodim k terapevtom. Vsi mi prepuščajo odločitev. Pomagajo pa mi jasniti sliko. Odločim se. Grem. Ne morem več. On je tak in tak in tak…

    Pa pride nov klik. Ne, ni on tak. JAZ sem taka. Jaz visim na njem, jaz ga omejujem, jaz, jaz, jaz. Spoznanje, nova razsvetlitev. Vse v meni kriči konec, tisti, ki vedo mi svetujejo potrpljenje. Trpela sem dovolj dolgo, ne rabim več. Čisto se zaprem. Vem, da ga teži in se sprašuje kaj se dogaja. Trudi se razumeti. Jaz pa hladno prekinjam.

    Naredim nekaj terapij, v sklopu izobraževanja in nekaj izven. Počasi sprejemam. Proces. In nov klik. Odločim se, da ostanem z njim in družino. Ja, notranje se odločim in ni mi žal.

    A še vedno raziskujem naprej. Včasih vržem kake angelske karte. In kažejo mi Izoldo – neumrljivo ljubezen. Ne verjamem jim. Ali se tako občuti ta močna ljubezen? Ne, jaz je nimam. A dogodki prihajajo, stvari se razkrivajo. Ker sem naravnana na reševanje in rešitev zadeve. Počasi se sestavljajo delčki mozaika.

    In potem pride zadnji klik. Klik, ki mi napolni srce in privabi solze sreče na oči. Klik, ki mi omogoči spoznanje. On je tisti, ki me je ljubil, ko se jaz nisem. On je tisti, ki me je sprejemal, ko se jaz nisem. On je tisti, ki je potrpežljivo čakal in sprejemal moje zavračanje. Vsi drugi so mi dajali to, kar sem mislila, da si zaslužim. Nobene topline, nobenih nežnosti, trdost, hlad, nobene bližine, bila sem objekt.

    On pa mi je dajal ljubezen in sprejemanje. Zame tuje. In ne, ne zaslužim tega. Ne zaslužim, da me nekdo ljubi in sprejema tako kot sem. Ker nisem ok. Ne nisem ok, zato je z njim nekaj narobe. Sigurno. In potem 15 let iščem napake. Pri njem.

    Zdaj vem, bolj trdno kot kdajkoli, da sva si bila namenjena. Kljub poskusom pobega, kljub dejanjem zavračanja sva vedno ostala.

    Moja zgodba. Njegova ima zagotovo drugačno konotacijo. Tako, kot jo potrebuje on.

    Jaz pa v miru, s polnim srcem in srečna. Ter neizmerno hvaležna.

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja ledami
  • Več s področja * Zgodbe iz sebe

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/Nezadovoljstvo-Jeza-Trnova-Pot-Sreca

    No trackback comments for this entry.
    Trnova pot do sreče | 1 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Trnova pot do sreče

    Prispeval/a: Nan dne ponedeljek, 5. avgust 2019 @ 11:37 CEST

    "zaštrika se", pa ne zato, ker smo si namenjeni, temveč zato, ker je taka narava odnosov.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,51 seconds