Maline so zelo zdrave, celo bolj od brokolija, kivija in paradižnika, ki so znani po svojih hranljivih lastnostih in antioksidantih. Znanstveniki s kmetijske fakultete v Wageningenu na Nizozemskem trdijo, da maline vsebujejo veliko več zdravih snovi kot katerakoli druga hrana. Prav tako naj bi vsebovale desetkrat več antioksidantov kot paradižnik.

8 srednje debelih kolerabic operemo, olupimo in odrežemo pokrovčke. V kolerabice vdolbemo jamice in vse skupaj skuhamo v slanem kropu. Na maslu svetlo prepražimo sesekljano čebulo, dodamo 20 dag zmlete govedine ali svinjine in sesekljano izdolbeno meso kolerabic. Zmes solimo, popopramo in dodamo pest sesekljanih šampinjonov ter še nekaj časa dušimo.

V že nekoliko ohlajeno zmes zamešamo jajce in polovico v mleku namočene in zdrobljene žemlje, začinimo, dodamo sesekljan peteršilj in majaron. Kolerabice nadevamo, nanje položimo pokrovčke, zložimo jih v ponev, dodamo košček masla in prilijemo malo mleka. Dušimo jih v pokriti posodi, po potrebi še solimo in popopramo

80 dag osličevih filejev razpolovimo, solimo, popramo in pokapamo z limoninim sokom. Pivsko testo žvrkljamo iz decilitra svetlega piva, jajca, soli in iz približno 4 žlic moke. Posamezne kose ribe pomakamo v testo in položimo v razgreto olje.

Fileje zlatorumeno ocvremo. Kilogram krompirja olupimo, narežemo na kose, ga skuhamo. V ponvi segrejemo margarino, na njej ocvremo 2 žlici na drobne kocke narezane slanine, dodamo krompir, ga solimo in nekajkrat obrnemo. Opečenega naložimo na krožnik in ga posipamo s sesekljanim peteršiljem.

3 dcl mleka, jajce, beljak, 20 dag moke, zavitek pecilnega praška zmešamo v gladko testo. 8 ne preveč zrelih banan olupimo, povaljamo po testu in jih ocvremo na razgretem olju.

Ocvrte polagamo na kuhinjski papir, potem jih povaljamo v sladkorni moki in zložimo na krožnik. V skodeli umešamo 3 žlice marelične marmelade in po okusu maraskina, marmelado segrejemo in polijemo po bananah.

Povpraševanje po zdravi hrani je danes večje kot kdajkoli prej. Ne mine dan, da ni kakšnega poročila o škandalih z živili, ali boleznih živali, za katere vemo, da jih je povzročil človek. Moderna agrarna industrija uničuje tla. V svojih hlevih za množično rejo in v klavnicah prizadeja neskončno trpljenje. Mar lahko prevzamemo odgovornost, da se naša hrana proizvaja na tak način.

Naše zlato pravilo je: »Kar ne želiš, da storijo tebi, tudi ti drugemu ne stori«. To pravilo ni pomembno le v odnosu do ljudi, temveč tudi do živali.

NAJNEVARNEJŠI ADITIV V NAŠI HRANI NA TRŽIŠČU
Aspartam je verjetno nanjevarnejša substanca na trgu, ki se dodaja hrani. Uporabljen je zlasti kot ime blagovnih znamk Nutrasweet, Equal, Spoonful in Equal measure. Aspartam je bil odkrit po naključju 1965, ko je James Schlatter, kemik G.D.Searle Company testiral zdravilo proti ulkusu. Aspartam je bil odobren za suho hrano 1981 in za gazirane napitke 1983. Sprva je bil 26.7.1974 odobren za suho hrano, toda oporekanja nevrologa Dr. John W. Olneya in odvetnika potrošnikov James Turnerja v avgustu 1974 kot tudi raziskave v G.D.Searle's so povzročile, da je FDA odobritev aspartama dala na čakanje (5.12.1974). 1985 je Monsanto kupil G.D.Searle in naredil ločeno Searl Pharmaceuticals in The Nutrasweet Company.

Aspartamu pripada 75% nezaželjenih učinkov prehranskih dodatkov, ki jih beleži FDA. Veliko teh reakcij je zelo resnih: napadi in smrt, kot je zaključil v svojem poročilu februarja 1994 Department of Health and Human Services. Nekaj od 90-ih različnih dokumentiranih simptomov, povzročenih z aspartamom, ki so bili zabeleženi v poročilu: glavoboli, migrene, vrtoglavica, napadi, slabost, ohromelost, mišični krči, pridobivanje teže, izpuščaji, depresija, utrujenost, razdražljivost, nespečnost, težave z vidom, izguba sluha, težave s srcem, dihanjem, napadi tesnobe, nerazločnim govorom, izgubo okusa, izguba spomina, izguba ravnotežja, bolečine v sklepih.

4 kose piščanca (bedra ali prsni kosi) očistimo, solimo, pokapamo z limoninim sokom in na vsak kos z zobotrebcem pripnemo rezino slanine. V ponvi segrejemo maslo ali margarino in posamezne kose okrog in okrog opečemo, potem posodo pokrijemo in na majhnem ognju pečemo, da se meso zmehča.

Posebej skuhamo v slani vodi zavitek zamrznjenega graha in korenčka, kuhano zelenjavo odcedimo. Meso poberemo na krožnik, v ponev pa stresemo odcejeno zelenjavo, malo popražimo in jo naložimo okrog mesa.

Na olju iz tunine pločevinke in žlici masla svetlo prepražimo sesekljano čebulo, dodamo olupljen narezan paradižnik iz pločevinke in prilijemo še malo soka, po potrebi solimo in dušimo v pokriti posodi dobrih 15 minut.

Medtem skuhamo špinačne široke rezance, ki jih ne smemo prekuhati, kuhane odcedimo, polijemo z mlačno vodo in stresemo v pogreto skledo. V omako zamešamo razdrobljeno tunino iz pločevinke, zlijemo jo na testenine in vse skupaj posipamo s sesekljanim zelenim peteršiljem.

SPOROČILO MEDIJEM

"KOČEVSKI GOZDNI MED" z označbo geografskega porekla uspešno zaključil postopek registracije

"Združenje kočevski med" je v ponedeljek, 27. marca 2006, v Kočevju organiziralo javno predstavitev uspešno zaključenega postopka certificiranja kmetijskega proizvoda z označbo geografskega porekla, "KOČEVSKI GOZDNI MED". Ob tej priložnosti je bil združenju svečano podeljen certifikat s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Začetek aktivnosti za zaščito blagovne znamke z geografskim poreklom "Kočevski gozdni med" sega že v leto 1999, ko je združenje pripravilo elaborat o razvoju te blagovne znamke z zaščitenim geografskim poreklom. "Po vseh birokratskih postopkih nam je konec leta 2005 uspelo registrirati blagovno znamko in naš trud je bil več kot poplačan," je poudaril Dragan Stijepić, predsednik Združenja kočevski med.

Sestavine, ki so najdene v brokoliju in zelju pomagajo pri ozdravitvi herpesa. Če imate težave s herpesom, je vredno vsaj poizkusiti to metodo zdravljenja. V zadnjih raziskavah je dognano, da bi lahko brokoli postavili na sam vrh idealnih prehrambenih proizvodov.

Laboratorijske raziskave, ki so se vršile na človeških in opičjih celicah, so pokazale, da je sestava indole-3 karbinol(I3C) idealna za zatiranje reprodukcije celic herpesa. Raziskave so pokazale, da lahko I3C napade herpesov simplex virus. Najprej so v celice človeškega tkiva vbrizgavali I3C, nato pa so te celice inficirali z virusom herpesa. Vbrizgavali so virus HSV-1, kateri povzroča oralni in genitalni herpes. Poleg tega so izkoristili virus herpesa, ki je postal odporen na že znano zdravilo proti herpesu – Zovirax. Sestavina I3C je zavrla reprodukcijo herpesa 99,99%. Seveda pa ta domneva še ni znanstveno potrjena.

I3C je uspel uničiti skoraj vse viruse herpesa. Torej na naraven način dobimo v telo I3C z uživanjem brokolija.

Tiha vojna se odvija več kot 20 let, bojno polje so milijarde dolarjev vredna industrija umetnih sladil. Nasprotnika sta velikan agro-kemične industrije FDA nasproti peščice manjših privatnih podjetij in zaskrbljenih prebivalcev na drugi strani. Žrtve so 200 milijonov moških, žensk in otrok, ki redno uživajo več kot 5.000 prehranskih izdelkov slajenih s saharinom, acetsulfatom K in aspartanom. To počnejo, ker so diabetiki, imajo hipoglikemijo ali imajo težave s telesno težo. Brez zavedanja postajajo žrtve z uživanjem umetnih sladil v vsem od žvečilnih gumijev do lahkih pijač. Še bolj moteča je uporaba aspartama, verjetno najbolj toksične kemikalije, v otroških vitaminih kot so Centrum, Jr., Sunkist Multivitamins in bayerjevi Flintstones in Bugs Bunny žvečilni. Aspartam je na trgu prodajan pod nedolžno zvenečimi imeni Equal and NutraSweet.

Edina opozorilna nalepka, ki se pojavi na majhnih modrih škatlicah Equal in izdelkih, ki vsebujejo aspartam, povzroča fenilketonurijo PKU, redko motnjo, ki je prizadela okoli 15.000 posameznikov. Ti posamezniki trpijo zaradi pomanjkanja genov, ki jih večina ljudi ima, ki kontrolirajo metabolizem fenilalanina. Toda nikjer na nalepki ni niti najmanjši namig, da aspartam povzroča možganske tumorje na laboratorijskih živalcah (ravno tako saharin nosi to opozorilo). Po podatkih National Cancer Institute je alarmantno naraščanje pojavnosti možganskih tumorjev pri Američanih, od kar se je aspartam vključil v prehranske izdelke v zgodnjih 1980 letih.

ČOKOLADNI COOKIJI S STEVIZIDOM

Potrebujemo:

40 dag moke
3/4 čaj.žličke soli
1 pec. prašek
1 jajce
1/2 čaj. žličke steviozida
po želji 1 čaj. žlička vanilijeve arome
25 dag masla (stopiti, ohladiti)
8 dag čokoladnih krispijev
20 dag jedilne čokolade

Stepemo jajce, maslo, dodamo sol, steviozid, aromo. V moko zamešamo pec. prašek in postopoma prej pripravljeno tekočo zmes. Koščke čokolade in krispije vmešamo nazadnje. Pečemo pri 180°C 20 minut.

V zadnjem času se bijejo prave polemike o prehrani. In za tole pisanje me je vzpodbudila oddaja Trenja, ki je bila na sporedu pred dnevi, v njej pa so govorili o lovu, mesojedcih, rastlinojedci in še o čem. V oddaji so bili prisotni vegetarijanci, lovci, mesarji, kmeti in zdravniki. In moram reči, da sem na koncu oddaje dobil občutek, da je vse skupaj le ena velika farsa.

Pa pojdimo po vrsti. Najprej me je presenetilo obnašanje t.i. vegetarjancev. Poznam nekaj vegetarjancev in moram povedati, da so vsi nekako mirni, nevsiljivi. Le za odtenek malo preveč bledi. In ti moji prijatelji niso cinični. V tej oddaji pa sem videl toliko cinizma in vzvišenih posmehov, kot že dolgo ne. In slišal sem bore malo argumentov, ki bi mesojedega človeka prepričali v to, da postane vegetarijanec. Vsi argumenti se nekako ponavljajo. Veliko je očitkov, ki govorijo o nehumanem pridobivanju mesa, torej o pomorih živine. In ko sem primerjal nastope nevegetarijancev, sem dobil občutek, da so dosti bolj mirni, preudarni in da točno vedo, kaj hočejo povedati. Vegetarijanci so delovali razburjeno, na trenutke agresivno in preveč vzhičeno. Ja vem, to svoje obnašanje zagovarjajo z besedami, da so zaradi neuživanja mesa bolj vitalni.

Piše: Mateja Reš
NAJ SE PREDSTAVIM

Lep pozdrav vsem, ki vas zanima nekaj novega, drugačnega. Vsem, ki vam je nakaljevanje semen oziroma gojenje kalčkov že domače in vsem, ki se s tem še spogledujete.

Sama sem se s kalčki srečala pred dobrimi desetimi leti, ko je Ruth, ki so jo od nekdaj privlačile nenavadne, nove reči, kupila knjigo o vzgoji kalčkov in kalilnik. Sprva je bila zelo zagreta, začetna vnema pa je kmalu popustila in kalilnik je ostajal prazen.

Enkrat sem si vse skupaj sposodila in kalilnik je postal moj. Ruth pa si je, kot vidim, omislila novega.

Ker je naša prehrana v zadnjih letih nekam hitra in si mnogi ne vzamemo dovolj časa za pripravo hranilno polnovrednih obrokov, se kalčki, ki so privlačni na pogled in zrastejo kar na domačem pultu, priročno dopolnilo prehrani.

1. OD KOD KALČKI
Preden se popolnoma prepustimo tej slastni zelenjavici pa še zgodbica ali dve.

V neki stari kitajski zgodbi so učenjaki iskali lek proti smrti. Pot jih je zanesla v Altajske gore, kjer so živeli več sto let stari ljudje. Prehranjevali so se samo s kalčki. Učenjaki so prenesli gojenje kalčkov na Kitajsko. Sicer pa je dokazano, da so na Kitajskem uživali »kalečo zelenjavo« kot zdravilo že pred 5.000 leti.

Potrebujemo: 4 jajčevce, 2 zrela paradižnika, 4 žlice olivnega olja, čebulo, 3 jajca, sol in poper. Jajčevce operemo in narežemo na tanke lističe. Damo jih v hladno vodo. čebulo sesekljamo in svetlo popražimo. Dodamo odcejene in osušene jajčevce ter na kocke narezan paradižnik, solimo in popramo.

Posodo pokrijemo in dušimo približno 30 minut. Večkrat premešamo in od časa do časa prilijemo malo vode. Ko je jed gotova, jo odstavimo, primešamo razžvrkljana jajca in pustimo, da zakrknejo.

»Hrana je zdravilo in zdravilo je hrana« pravi kitajski pregovor, ki odseva starodavni pogled na prehranjevanje. Tudi na zahodu poznamo rek, ki govori o vplivu hrane na zdravje; »Ste to, kar jeste.«

Tao prehrane
Hrana je najbolj očitna oblika energije, s katero si ljudje zagotavljamo normalno delovanje telesa, uma in duha. Iz vidika Tao prehrane se hrana ne analizira po kalorijah, vitaminih, ogljikovih hidratih, maščobah itd, temveč se ocenjuje glede na energetske lastnosti ter delovanje pri vzpostavljanju ravnovesja v telesu, umu in duhu.

Tao prehrane je starodavni sistem zdravljenja in preprečevanja bolezni, ki temelji na načelu ravnotežja med jinom in jangom in energiji petih elementov.

TKM - taoistična konstruktivna medicina ali tradicionalna kitajska medicina ga zraven akupresure, akupunkture, moksibustije, zeliščarstva, kupinga (puščanje krvi), gua sha (drgnjenje s kovancem) in energetskega gibanja (tai chi, chi gong, tao jin, borilne veščine) upošteva kot pomembno metodo zdravljenja.

Pregovor pravi: »Superioren zdravnik bo neravnotežje/bolezen začel najprej zdraviti s spremembo načina prehranjevanja.«
Pri tem je potrebno izbrati hrano, ki bo pomagala povrniti ravnovesje, ki so ga porušili patogeni vplivi kot je veter, vročina, vlaga, suša, mraz ali njihove kombinacije. Na splošno velja, da je vročino potrebno ohladiti, hlad segreti, vlago posušiti in suhost ovlažiti.

Piše: Sanja Lončar v Auri

Kaj vse nismo slišali o mleku. "Narodi, ki zaužijejo veliko mleka in mlečnih izdelkov, doživijo krepko čez sto let". "Mleko je dobro za kosti", "mleko je zdravilo proti osteoporozi", "mleko je učinkovit fungicid za rastline", "jogurt je odlična preventiva pred vaginalnimi boleznimi"...
Z mlekom se ukvarjajo raziskovalci, zdravilci, nutricionisti, v zadnjem času pa vse bolj tudi zdravniki in farmacevti.

Le ena težava je: večina tega, kar je v mleku dobrega, je dostopno le v živem in zdravem mleku, takšnem, ki ga mnogi med nami še nikoli niso preizkusili "v živo".

Kaj je v mleku?
Vsaka ženska, ki je dojila ve, koliko je vsaka sprememba v njeni prehrani, vplivala na kolike ali druge reakcije pri otroku. V mleko se je "zapisala" vsaka sprememba v prehrani matere. Soseda, ki pravkar doji, mi je povedala, da ne sme uporabljati določenih krem za telo, ker sestavine lahko preidejo v mleko.
Krava tu ni izjema. Vse kar poje, vsa zdravila, s katerimi jo zdravijo (spomnite se afere s dermo-sprejem, zaradi katerega so v mleku narasle količine kloramfenikola), vse prej ali slej konča v mleku.

INTENZIVNO NARAVNO SLADILO: S T E V I O Z I D

Steviozid je 250-300 krat slajši od sladkorja. Danes Kitajska, nato Koreja proizvede verjetno največje količine steviozida. Sladkorna industrija in posebno industrija umetnih sladil dela vse mogoče, kar je v njihovi moči, da bi stevijo zadržali zunaj ZDA in EU. Že samo dejstvo, da se na svetu, zlasti na Japonskem, uporabi letno več 100 ton steviozida brez omembe kakšnih škodljivih učinkov za zdravje ljudi, je več kot zgovorno.

Prašek stevijinega ekstrakta veliko proizvajalcev tako imenuje steviozid. S patentirano tehnologijo ga pridobivajo iz listov stevije. Ne vsebuje niti kalorij niti ogljikovih hidratov. Sladkost in okus zavisi od vsebnosti glikozidov v listih - zaželjena je višja vsebnost rebaudiozida A (nima priokusa, bolj intenzivna sladkost, 400x sladkejši od sladkorja). V zadnjih letih so botaniki s križanjem razvili rastline z visoko vsebnostjo tako steviozida kot rebaudiozida A. Lahko se dodajo tudi določeni encimi, ki steviozid pretvorijo v rebaudiozid A. Na izdelkih je označena vrednost steviozida nad 80% (ostalo so ostale sestavine listov). Višja je vsebnost rebaudiozida A, boljši je okus in seveda višja je cena zaradi dražjega postopka. Ko je označeno, da je v izdelku 40% rebaudiozida A je mišljeno, da je od tistih 80% 40% rebaudiozida, ostalo je steviozid.

Ajdove palačinke so odlična alternativa palačinkam iz bele moke in živalskih produktov.

Recept:
Naredimo maso iz ajdove moke in vode (1:1). Dodamo cimet in po želji javorjev sirup, lahko pa tudi zamenjamo 1/4 ajdove moke z rožicevo moko, kar bo dalo palačinkam čokoladni okus.
Nato spečemo palačinke v ponvi in jih po želji namažemo z medom, lešnikovim namazom itd. Te palačinke so debelejše od "običajnih", zato jih ne zvijamo, ampak jih prelomimo čez polovico. Najbolje se obnesejo palačinke nekoliko manjšega premera.

Pol kilograma olupljenega krompirja in 10 dag zamrznjenega graha kuhamo v dobrem litru vode. Kuhano zelenjavo potem pretlačimo ali razdrobimo z električnim mešalcem. Juho solimo, popopramo, dodamo 10 dag zmlete šunke, žlico sesekljanega peteršilja in še malo pokuhamo. Na margarini prepražimo na kocke narezano žemljo, ko lepo zarumeni, jo odstavimo. Juho postrežemo z opečenimi kruhki.

30 dag hladnega kuhanega fižola pretlačimo, mu dodamo na margarini svetlo prepraženo sesekljano čebulo, jajce, sesekljan peteršilj in 15 dag sesekljane šunke, po potrebi solimo in popopramo. Zmes dobro premešamo, iz nje oblikujemo hlebčke, ki jih malo sploščimo, povaljamo po moki, raztepenem jajcu in drobtinah. V ponvi segrejemo olje in na njem hlebčke na hitro ocvremo.

Kilogram težko presno zeljno glavo očistimo in odtrgamo 8 listov, ki jih 5 minut kuhamo v slani vodi in nato odcedimo. Ostalo zelje narežemo na rezance. V ponvi segrejemo žlico margarine, na njej prepražimo žlico sladkorja, dodamo narezano zelje, solimo, popopramo, prilijemo žlico kisa in dušimo do mehkega. Med dušenjem po potrebi prilivamo juho iz kocke.

Zdušenemu in ohlajenemu zelju primešamo jajce, žlico margarine in kozarček goste kisle smetane, po potrebi tudi malo kruhovih drobtin. Na zmočen ožet prtič precej na široko naložimo odcejene liste, nanje naložimo zdušeno zelje in prtič stisnemo v obliko zeljne glave. Prtič prevežemo v culo, ki jo, obešeno na kuhalnico, položimo v krop. Jed kuhamo eno uro, med kuhanjem pazimo, da k zelju ne prihaja voda.

10 dag kuhane prekajene svinine drobno sesekljamo, 3 šampinjone očistimo in drobno nalistamo, kislo kumarico narežemo na rezance, sesekljamo steblo mlade čebule, tudi zelenje, in precej zelenega peteršilja. V ponvi segrejemo 2 žlici margarine in vse pripravljeno stresemo nanjo. Dobro podušimo, kar traja približno 20 minut.

V veliko vode skuhamo 30 do 35 dag peresnikov, solimo in kuhamo po navodilu. Kuhane peresnike odcedimo, jih stresemo v pogreto skledo in polijemo z omako, nazadnje jed posipamo z naribanim parmezanom.