Potrebujemo 1 paradižnik, 1 zeleno papriko, pelate, grah, 2 korenčka, 1 manjšo čebulo, 2 stroka česna, baziliko, margarino, 2 piščanjčja fileja, čim tanjše špagete, sol, poper, moko,paradižnikovo mezgo ali ketchup.

Na margarini prepražimo čebulo, da postekleni.Dodamo na kocke narezane piščančje fileje, jih popečemo do zlato rjave barve. Dodamo še na kocke narezan paradižnik, papriko, korenček in grah.Prilijemo malo vode, da se zelenjava duši. Medtem na kocke narežemo 1 pelat,dodamo omako od pelatov iz konzerve,solimo, popramo, dodamo baziliko. Ko je zelenjava že skoraj kuhana, prilijemo pelate z začimbami in vodo ter paradižnikovo mezgo ali ketchup. Dosolimo v kolikor je to potrebno. Vse skupaj naj vre še približno 5 minut. Na koncu, če je omaka preredka, podmetemo z moko.

Skuhamo špagete in jih prelijemo z omako

Kilogram sardel očistimo, zbrišemo s krpo ali kuhinjskim papirjem in jim skupaj z glavo odstranimo hrbtno koščico. V ponvi segrejemo olje in surovo maslo ter sardele, ki jih pomokamo, spečemo na obeh straneh.

Pečene polagamo na kuhinjski papir, da popije maščobo. Naložimo jih na pogret krožnik, jih solimo, popramo in pokapamo z limoninim sokom. Čeprav so sardele mastne ribe, ne smemo varčevati z maščobo. V maščobi morajo resnično plavati, le v tem primeru so okusne in hitro pečene.

Potrebujemo 2 žlici olja, 6 zvrhanih žlic ovsenih kosmičev, 1 čebulo, 1 l mesne juhe, različno zelenjavo grah, korenje, cvetačo. Na žlici maščobe prepražimo 2 žlici ovsenih kosmičev in drobno sesekljano čebulo. Ko porumeni, zalijemo z vročo mesno juho in kuhamo 5 minut.

Nato damo v juho še drobno narezano zelenjavo, ki jo skuhamo do mehkega, po potrebi solimo in popramo. Na žlici maščobe prepražimo še 4 žlice ovsenih kosmičev, da zlato zarumenijo. S kosmiči potresemo juho in jo takoj ponudimo

2 debela pora očistimo in narežemo na kolobarje, ki jih temeljito operemo. 30 dag svinjine narežemo na koščke. V ponvi segrejemo olje, dodamo meso in ga malo opečemo. Dodamo por, ga malo podušimo in primešamo 5 pesti oprane ajdove kaše. Začinimo s soljo, poprom in prilijemo dvakrat toliko vode, kot je kaše.

Kuhamo na majhnem ognju v pokriti posodi.

Potrebujemo: 1 kg krompirja, 1/2 kg čebule, papriko, 2 paradižnika, olje, začimbe. čebulo narežemo na tanke liste in jo na 5 žlicah olja dušimo, da začne razpadati. Dodamo 2 žlički sladke paprike in na kocke narezan krompir, na pramene narezano papriko in na drobno sesekljan paradižnik ali žlico paradižnikove mezge. Malo popražimo, prilijemo toliko vode, da je krompir pokrit, solimo, dodamo jušno kocko, ščep timijana in ščep majarona.

Kuhamo dobrih 20 minut. Jed mora biti gosta, po želji dodamo 2 žlici kisle smetane.

Potrebujemo 2 žlici masla, žlico olja, strt strok česna, večjo sesekljano čebulo, 2 žlici sveže sesekljane bazilike, žlico sesekljanega svežega majarona, 15 dag gorgonzole, 1/2 skodelice nastrganega parmezana, kozarček smetane, skodelico mleka, žlico navadne moke, 40 dag širokih rezancev.

Maščobo segrejemo, dodamo česen in čebulo in dušimo, primešamo zelišča in gorgonzolo ter mešamo, da se stopi. Moko razžvrkjamo z malo mleka in jo dami s preostalimi sestavinami v omako ter kuhamo toliko časa, da dobro prevre in se zgosti. Omako prelijemo prek kuhanih in dobro odcejenih testenin.

50 do 60 dag teletine narežemo na tanke majhne kose, operemo in narežemo zelenjavo (korenček, zeleno, nadzemno kolerabico, krompir). Na olju svetlo prepražimo nalistano mlado čebulo, dodamo meso, ga okrog in okrog opečemo, dodamo pripravljeno zelenjavo in skodelico graha ali zelenega narezanega fižola.

Vse skupaj malo popražimo in prilijemo malo vode, da je zelenjava pokrita. Posodo pokrijemo in dušimo jed do mehkega. Med dušenjem pogledamo, če je potrebno, prilijemo še vodo, solimo, popopramo. Kuhani jedi primešamo 2 do 3 žlice smetane in jo posipamo s sesekljanim peteršiljem.

Piše: Tina Gajšek

ZRNO JE ENAKO - KRUH JE RAZLIČEN
MED NJIMA PA JE SPOŠTOVANJA VREDNA PŠENIČNA BILKA

Ko se sprehajamo po njivskih poteh se razveselimo sedanjega trenutka, nas nežno preplavijo lepi spomini iz preteklosti in nas popeljejo v sanjavo prihodnost. Res so lepa žita, ko se nežno pozibavajo v vetru, v soncu zaživijo v toplejšem odtenku in se lesketajo v dežnih kapljicah. Medse sprejemajo in čutijo v vsakem trenutku na tisoče drobnih obiskovalcev živih bitij, jim nudijo ugoden življenjski prostor in pripomorejo k uravnoteženosti celotnega prostora - njive. Za ljudi pomenijo žitna polja glavni vir hrane, prvi in najpomembnejši člen verige do žitnih jedi. In tako je bilo tudi v preteklosti in tako bo tudi v prihodnosti.

Ko se sprehajamo po pekarni in si zbiramo kaj za pod zob, pač ne razmišljamo kaj dosti o postopku pridelava žita, o mletju in dodajanju še drugih stvari k naši izbrani dobroti, ampak se bolj posvetimo ceni izdelka, najočitnejšim dodatkom in izgledom in mogoče še iz katere pekarne prihaja. Zato menim, da bi bilo nujno potrebno vedeti nekaj resnic o žitnih izdelkih.

30 dag pire zvečer namočimo, naslednji dan vodo odcedimo, prilijemo svežo in skuhamo. Kuhano stresemo na cedilo, da se dobro odteče. Na maščobi svetlo prepražimo sesekljano čebulo, dodamo zavitek zamrznjene mešane zelenjave, prilijemo malo vode in jo dušimo do mehkega. Zelenjavo začinimo, solimo tudi piro in zmešamo.

Jed naložimo na krožnik in jo izdatno posipamo s sesekljanim peteršiljem.

2 debela krompirja olupimo, ju narežemo na majhne kose, stresemo v lonec in prilijemo poldrug liter vode. Ko je krompir kuhan, stresemo v lonec 40 dag koruzne moke, solimo, in ko voda spet zavre, sredino prebodemo s kuhalnico, nato kuhamo na majhnem ognju še pol ure. Malo vode odlijemo v skodelico, jo prihranimo, če jo bo treba spet doliti. Zmes zabelimo, dobro premešamo in žgance nadrobimo v pogreto skledo.

RASTLINA S T E V I J A – uporaba in vzgoja

Listi Stevie Rebaudiana Bertoni, kot tudi iz njih izolirani stevioglikozidi kažejo očitne prednosti v primerjavi z ostalimi sladili:

Stevia/stevioglikozidi so čisto naravni produkti.
Ne vsebujejo nobenih kalorij.
Listi se lahko direktno uporabijo.
Zahvaljujoč zelo močni sladkosti je poraba zelo majhna.
Rastlina ni toksična.
Listi ali stevioglikozidi se lahko kuhajo.
Prenesejo segrevanje nad 200°C.
Ne povzročajo fermentacije.
So ojačevalci okusa.
So klinično testirani.
Idealni za otroke, ker ne povzročajo odvisnosti.
Priporočljivi za diabetike, regulirajo krvni sladkor, vplivajo na delovanje trebušne slinavke.
Pomagajo pri prebavi.
Proti kariesu ali drugi obliki bolezni zob ali dlesni.
Pomagajo pri obolenjih, ki so posledica okužbe s Kandido.
Pomagajo pri shujševalnih dietah in različnih odvisnostih.
Sladkost listov je 15-30x večja v primerjavi z belim sladkorjem.

Ljudje, ki jedo veliko sadja in zelenjave, imajo po zadnjih raziskavah manj gubic. Tudi tisti, ki se normalno prehranjujejo lahko po novih ugotovitvah pomladijo svojo kožo v primeru, da je v njihovi prehrani dosti paradižnika in rdeče paprike.

V skledi penasto umešamo četrt kilograma pretlačene skute, dodamo 3 rumenjake in počasi med stalnim mešanjem prilijemo četrt litra mleka. Zmes solimo in po okusu sladkamo. V temeljito umešano zmes dodajamo moko in sicer toliko, da dobimo gosto testo, potlej zamešamo še sneg 3 beljakov.

V pekaču segrejemo maslo ali margarino in nanj zlijemo testo, ki ga v razgreti pečici zlatorumeno zapečemo, potem ga obrnemo in zapečemo še na spodnji strani. Pečen praženec razdrobimo z vilicami, ga še malo popečemo in posipamo s sladkorno moko.

70 dag ribjih filejev posušimo med kuhinjskim papirjem in jih narežemo na kose, pokapamo jih z limoninim sokom in solimo.

V ponvi segrejemo žlico margarine, na njej svetlo prepražimo sesekljano čebulo, dodamo ribe, jih opečemo, posipamo z žlico paprike in popražimo pri visoki temperaturi, prilijemo četrt litra juhe, dodamo 2 žlici paradižnikove mezge, limonino lupino, lovorov list, kuhamo na nizki temperaturi.

Nazadnje golaž začinimo s smetano in posipamo s sesekljanim peteršiljem.

40 dag očiščene pljučne pečenke narežemo na 4 kose. V ponvi segrejemo maslo in na njem spečemo zrezke na obeh straneh. Pečene poberemo na krožnik, jih solimo in popopramo, hranimo jih na toplem.

V ponev položimo še žlico masla in na njem zarumenimo kolobarje narezane čebule, dodamo 3 narezane banane, jih na hitro pregrejemo, solimo in popramo. Na tople bifteke naložimo prepraženo čebulo z bananami.

Hitra prehrana iz McDonaldsa je najbolj zdrava na Danskem in najslabša v ZDA, so rezultati študije znanstvenikov z danske univerzitetne klinike Gentofte. Znanstveniki so v študiji, ki jo je objavila medicinska revija New England Journal of Medicine, primerjali McDonaldsove obroke in tiste iz Kentucky Fried Chickena v 20 državah v svetu.

Maline so zelo zdrave, celo bolj od brokolija, kivija in paradižnika, ki so znani po svojih hranljivih lastnostih in antioksidantih. Znanstveniki s kmetijske fakultete v Wageningenu na Nizozemskem trdijo, da maline vsebujejo veliko več zdravih snovi kot katerakoli druga hrana. Prav tako naj bi vsebovale desetkrat več antioksidantov kot paradižnik.

8 srednje debelih kolerabic operemo, olupimo in odrežemo pokrovčke. V kolerabice vdolbemo jamice in vse skupaj skuhamo v slanem kropu. Na maslu svetlo prepražimo sesekljano čebulo, dodamo 20 dag zmlete govedine ali svinjine in sesekljano izdolbeno meso kolerabic. Zmes solimo, popopramo in dodamo pest sesekljanih šampinjonov ter še nekaj časa dušimo.

V že nekoliko ohlajeno zmes zamešamo jajce in polovico v mleku namočene in zdrobljene žemlje, začinimo, dodamo sesekljan peteršilj in majaron. Kolerabice nadevamo, nanje položimo pokrovčke, zložimo jih v ponev, dodamo košček masla in prilijemo malo mleka. Dušimo jih v pokriti posodi, po potrebi še solimo in popopramo

80 dag osličevih filejev razpolovimo, solimo, popramo in pokapamo z limoninim sokom. Pivsko testo žvrkljamo iz decilitra svetlega piva, jajca, soli in iz približno 4 žlic moke. Posamezne kose ribe pomakamo v testo in položimo v razgreto olje.

Fileje zlatorumeno ocvremo. Kilogram krompirja olupimo, narežemo na kose, ga skuhamo. V ponvi segrejemo margarino, na njej ocvremo 2 žlici na drobne kocke narezane slanine, dodamo krompir, ga solimo in nekajkrat obrnemo. Opečenega naložimo na krožnik in ga posipamo s sesekljanim peteršiljem.

3 dcl mleka, jajce, beljak, 20 dag moke, zavitek pecilnega praška zmešamo v gladko testo. 8 ne preveč zrelih banan olupimo, povaljamo po testu in jih ocvremo na razgretem olju.

Ocvrte polagamo na kuhinjski papir, potem jih povaljamo v sladkorni moki in zložimo na krožnik. V skodeli umešamo 3 žlice marelične marmelade in po okusu maraskina, marmelado segrejemo in polijemo po bananah.

Povpraševanje po zdravi hrani je danes večje kot kdajkoli prej. Ne mine dan, da ni kakšnega poročila o škandalih z živili, ali boleznih živali, za katere vemo, da jih je povzročil človek. Moderna agrarna industrija uničuje tla. V svojih hlevih za množično rejo in v klavnicah prizadeja neskončno trpljenje. Mar lahko prevzamemo odgovornost, da se naša hrana proizvaja na tak način.

Naše zlato pravilo je: »Kar ne želiš, da storijo tebi, tudi ti drugemu ne stori«. To pravilo ni pomembno le v odnosu do ljudi, temveč tudi do živali.

NAJNEVARNEJŠI ADITIV V NAŠI HRANI NA TRŽIŠČU
Aspartam je verjetno nanjevarnejša substanca na trgu, ki se dodaja hrani. Uporabljen je zlasti kot ime blagovnih znamk Nutrasweet, Equal, Spoonful in Equal measure. Aspartam je bil odkrit po naključju 1965, ko je James Schlatter, kemik G.D.Searle Company testiral zdravilo proti ulkusu. Aspartam je bil odobren za suho hrano 1981 in za gazirane napitke 1983. Sprva je bil 26.7.1974 odobren za suho hrano, toda oporekanja nevrologa Dr. John W. Olneya in odvetnika potrošnikov James Turnerja v avgustu 1974 kot tudi raziskave v G.D.Searle's so povzročile, da je FDA odobritev aspartama dala na čakanje (5.12.1974). 1985 je Monsanto kupil G.D.Searle in naredil ločeno Searl Pharmaceuticals in The Nutrasweet Company.

Aspartamu pripada 75% nezaželjenih učinkov prehranskih dodatkov, ki jih beleži FDA. Veliko teh reakcij je zelo resnih: napadi in smrt, kot je zaključil v svojem poročilu februarja 1994 Department of Health and Human Services. Nekaj od 90-ih različnih dokumentiranih simptomov, povzročenih z aspartamom, ki so bili zabeleženi v poročilu: glavoboli, migrene, vrtoglavica, napadi, slabost, ohromelost, mišični krči, pridobivanje teže, izpuščaji, depresija, utrujenost, razdražljivost, nespečnost, težave z vidom, izguba sluha, težave s srcem, dihanjem, napadi tesnobe, nerazločnim govorom, izgubo okusa, izguba spomina, izguba ravnotežja, bolečine v sklepih.