V zadnjih letih se je v sloveniji zaradi pretiranega navdušenja nad postenjem pojavilo kar nekaj težav. Naj naštejem le nekatere, in sicer fizično - vitalne oslabitve, izčrpanost, podhladitev, večji odmiki od normalnega srčnega ritma in krvnega tlaka, čustveno - mentalne motnje, kot so depresija, delna odsotnost budnosti in še bi lahko naštevali. Zatorej bi bilo priporočljivo, da smo pri obravnavi, izvajanju, še posebno pa pri svetovanju posta zelo previdni in dovolj kritični.

Moči, ki jih post prinaša in procese, ki jih v nas aktivira (dobre in vprašljive), lahko odkrivamo le, če ga obravnavamo skozi znanost ali poznavanje, védenje o človeku kot celoti. Ker pa nismo le fizično-snovno ali anatomsko-fiziološko, temveč večplastno, vsaj štiridimenzionalno bitje, se bomo lahko resnici bolj približali le v primeru, da post spoznamo skozi značilnosti in zakonitosti vseh štirih dimenzij bivanja. Najprej pa bo potrebno odkriti njegovo bistvo.

Sestavine (za 3 osebe): 1 bela čebula, 1 paprika, 1 pločevinka koruze (450 dag), 6 dcl zelenjavne juhe, 3 velike žlica kisle smetane, koper, sol

Srednje veliko čebulo narežemo, spražimo in po desetih minutah dodamo narezano papriko, da se zmehča. Vse skupaj damo v električni mešalnik in dodamo 3/4 koruze. Pasirani zmesi dodamo zelenjavno jušno osnovo (juha naj bo kar gosta), preostalo koruzo, koper in sol ter kuhamo še pet minut.

Družini in prijateljem ponudimo kislo smetano in vsak se sam odloči zanjo. Če dobite družbo, ki uživa v bolj pikantni hrani, poskrbite za nekaj zrnc ali čilijev prah. Želim vam dober tek in veliko lepih misli ter pogovorov s tistimi, ki so vam dragi.
Lidija

Vir: E-mesečnik
Ekološko-kulturno društvo Za boljši svet.
Več informacij na: www.forbetterworld.com

Sestavine: 300 g ješprena, 2 dl kisle smetane, 0,5 dl jabolčnega kisa, 2 žlici olja, 100 g sesekljane čebule, 2 paradižnika, 2 trdo kuhani jajci, 100 g kislih kumaric.
Začimbe: majaron, drobnjak, zelena (listi), peteršilj, sol.

Ješprenj operemo, čez noč namočimo in ga kuhamo 25 minut v vodi z začimbami, dokler se ne zmehča. Pazimo, da se ne razkuha. Zrna morajo ostati še cela. Kuhana zrna odcedimo in pustimo, da se ohladijo. Omako pripravimo tako, da zmešamo med seboj smetano, kis, olje in sesekljane začimbe. Kumarice drobno nasekljamo in jih dodamo omaki. Z omako prelijemo ohlajen ješprenj in pustimo 30 minut, da ješprenj vpije sok. Tako pripravljeno solato stresemo v stekleno posodo, jo obložimo z rezinami paradižnika in trdo kuhanim jajcem.

Pa dober tek!
Lidija

Vir: E-mesečnik
Ekološko-kulturno društvo Za boljši svet.
Več informacij na: www.forbetterworld.com

(za 3 osebe)
- 30 dag tofuja (sojino meso)
- 3 večji korenčki
- 3 stroki česna
- 1,5 dcl sladke smetane
- sojina omaka, 1 naravne zelenjavne jušne kocke

Tofu narežemo na poljubne rezine in ga namočimo v sojini omaki. Korenček narežemo na palčke, česen na drobno sesekljamo. Na maslu popečemo korenček, da ostane hrustljav in ga damo v toplo pečico. V isti ponvi popečemo tofu, ki ga prav tako odstavimo v toplo pečico. Na koncu popečemo še česen, da zadiši in ga odstavimo. V ponev dodamo še maslo, 1 žličke moke, sladko smetano in 1,5 dcl zelenjavne juhe ali vode.

Ko to zavre, dodamo tofu, korenček, česen, po potrebi še sol in sojino omako. Jed lahko ponudimo s pečenim krompirjem in zeleno solato, v katero dodamo narezano rdečo redkvico, koruzo, olivno olje in orehov kis, ki naredi solato zelo slastno.

Da kdo postane vegetarijanec, pomeni, da se je zavestno odrekel prehranjevanju z mesom, mesnim izdelkom, morda celo ribam, jajcem. Od tod tudi izvirajo različne smeri vegetarijanstva (lakto-ovo vegetarijanci, ki se poleg hrane rastlinskega izvora hranijo vsaj še z mlečnimi izdelki in jajci, nekateri morda tudi ali le z ribami in mehkužci, ki naj bi kot živa bitja bili uvrščeni v nižje nivoje zavesti, in še bi lahko naštevali.

Vegetarijanstvo izvira še iz časa, obdobij prve in delno tudi druge postatlantidske civilizacije (antična Indija in Perzija), ko smo se kot človeštvo ali kolektivna zavest še zavedali enosti, intimne povezanosti z vsemi preostalimi zemeljskimi svetovi in se prehranjevali, preživljali s pobiranjem plodov, pozneje pa tudi s poljedeljstvom (antična Perzija in duhovna genetika modreca Zaratustre). Omenjeni obdobji segata v čas od 7300 do leta 2900 pred našim štetjem. V mislih imam dve civilizaciji, kameno in bronasto dobo, katerih vzpon in padec, propad je trajal približno 2160 let. Dekadenca in odmik takratnega človeštva morda celo nas samih v zavedanju bistva bivanja in poslanstva omenjenih dveh civilizacij Raka - Indija in Dvojčkov - Perzija, nas je nekoč privedla do ponovnega prehranjevanja z mesom, z našimi živalskimi brati, s katerimi imamo skupen duševni svet bivanja.

Potrebujemo: Skodelica fižola (najboljše, da še ni kuhan saj lahko vodo kuhanju še uporabimo), suho meso - (kračo, reberca, posušene kože), krompir - 3 srednje veliki krompirji, poper v zrnu, 2 lovorjeva lista, 2 cela česna, 1 kg kislega zelja ali repe, četrt velike čebule, žlica moke, žlica olja ali masti.

Najprej skuhamo fižol. Ko je skuhan, dodamo samo še nekaj mrzle vode, kajti krompir dodajamo v mrzle tekočine. Dodamo torej še na plovice narezan krompir. Solimo, dodamo poper, lovor, česen in pustimo vreti toliko časa, da se krompir, do polovice skuha.
Medtem lahko skuhamo suho meso (ponavadi v ekonomu - kračo kuhamo kakšne 3/4 ure).
Ko je krompir do polovice kuhan ga z kuhalnico razdrobimo na majhne koščke. (Namen krompirja je, da se razkuha, saj nam to največ zgosti jed.) Dodamo kuhano meso, skupaj z tekočino v kateri se je kuhalo (preverite, da ne bo preslana).
Ob istem času dodamo tudi kislo zelje ali repo ter pustimo nekaj časa (15 min), da malce povre.
V ponvi na žlici olja (ali masti) pocvremo čebulo narezano na lističe. Ko postane zlatorumena, dodamo moko in popražimo (kakšne 5 min). Na koncu popraženo moko s čebulo zlijemo v joto (jota mora vreti).
Joto kuhamo še najmanj 15 min.

Potrebujemo: 6 večjih čvrstih paradižnikov, 4 piščančje zrezke, 2 pesti svežih ali zmrznjenih gob (jurčki,šampinjoni), origano, timijan, česen, mediteranska začimba, peteršilj, sol/vegeta, poper, nekaj žlic smetane za kuhanje, sir(najbolje ementaler), olje ali rama, smetana za kuhanje.

Z žlico izdolbemo paradižnike. Sredico damo v mešalnik skupaj z vegeto, origanom, mediteransko začimbo in poprom ter spasiramo.
Na olju prepražimo na kocke narezano piščančjo meso in gobe, ki jih lahko prej preveremo v kropu. Postopoma dodajamo česen in peteršilj, sol, čisto na koncu pa še ščepec timijana. Pražimo na srednji temepraturi približno 10-15 minut. Odstavimo in damo v cedilo, da maščoba odteče.
Nadevamo paradižnike.

V pekač vlijemo spasirano paradižnikovo omako z začimbami in dodamo polnjene paradižnike, katere po vrhu prelijo s smetano za kuhanje.
Pečico segrejemo na 200 stopinj in pečemo cca.20-25 minut. Na koncu paradižnike potresemo z naribanim sirom in damo nazaj v pečico, da se sir stopi. Jed je pripravljena. Postrežemo še toplo.

Potrebujemo:
NADEV: 1 kozarec kislega zelja (cca.500 g), 1 čebula, olje, sol,poper,paradižnikova mezga,lovorov list,šunka

PALAČINKE: 1-2 jajci,nekaj žlic moke,sol,2 žlici mineralne vode, mleko

PRELIV: 200g kisle smetane, 1 jajce, sir

Čebulo drobno nasekljamo in prepražimo na olju, da porumeni. Dodamo oprano in narezano kislo zelje, malo paradižnikove mezge za barvo, posolimo,popramo, zalijemo z vodo,dodamo 1 lovorov list in dušimo do mehkega. Proti koncu lonec odkrijemo,da voda povre in da je nadev bolj suh.

Med kuhanjem nadeva spečemo palačinke. Količina je seveda odvisna od mase, ki smo jo pripravili.

Dušeno kislo zelje nadevamo v palačinke,potrosimo z rezinami šunke in jih zvijemo. Naložimo v pomaščen pekač.

Pečico segrejemo na 180-200 stopinj.

Iz kisle smetane in jajca pripravimo preliv in ga prelijemo čez pripravljene palačinke. Po želji po vrhu potresemo nariban sir.

Jed je pripravljena, ko se po vrhu naredi lepo rumena skorjica.

Zadnjih deset let se večinoma presni način prehranjevanja še posebno poveličuje. K podobnemu razmišljanju je veliko pripomogel higienizem (smer, filozofija ali celo način življenja) in knjiga hočeš biti zdrav, proč s kuhinjskim loncem. Moram priznati, da sem ta isti način prehranjevanja nekoč tudi sam zagovarjal in ga nekaj let tudi preizkušal. Šele s študijem antropozofske medicine, pedagogike, arhitekture, še posebno pa biodinamičnega kmetijstva, sem spoznal nekatere pomanjkljivosti, celo nevarnosti dokaj zemeljske fizične logike higienizma. Pa si oglejmo njune bistvene razlike in pomen, ki nikakor ni v količini vitaminov in encimov, temveč v močeh in procesih, ki ju živost in/ali ogenj-toplota prinašata s seboj in v nas aktivirata.

Pomen presne in kuhane hrane

Že od nekdaj se hranimo tako s surovo kot tudi kuhano hrano. Podobno kot rastlina, se tudi človek hrani tako z zemeljsko-tehtnimi, kot tudi z nebesno-netehtnimi močmi. Sile snovne hrane, ki jo vsak dan uživa, hranijo predvsem naše fizično in vitalno ali energetsko telo. Pomaga pa nam aktivirati tudi veliko procesov kot so: budnost (dnevna zavest v obliki razmišljanja, čustvovanja, delovanja) vzdrževanje oblik notranjih organov, skladiščenje energetskih rezerv v obliki glikogena (jetra, mišice), pridobivanje moči za delo in premikanje, izgrajevanje svojih lastnih beljakovin in maščob, in še bi lahko naštevali.

Piše: Dario Cortese v novi Vivi www.viva.si

Praktična kemija zdravega počutja
V želji, da bi jedli zdravo, prej ali slej zadenemo ob kisline in baze. Kislo škoduje, bazično koristi. Toda kislo je lahko tudi bazično, bazičnost v telesu pa ni koristna vedno in povsod. Tudi kislo utegne biti zdravo, toda če smo prekisli, ni zdravo. Zmešnjava hoče biti popolna, nasmihanje pa kiselkasto.

Zato se, čeprav neradi, spoglejmo s povsem navadno anorgansko kemijo. Baze in kisline so ena od temeljnih polarnosti v kemiji in naravi nasploh. Ene nevtralizirajo druge in če zlijemo skupaj primerno količino klorovodikove kisline in natrijevega hidroksida, dobimo raztopino natrijevega klorida, torej kuhinjske soli. Če je ena od obeh sestavin v presežku, drugo povsem nevtralizira, celota pa je še vedno na njeni strani, bodisi kisla bodisi bazična.
Stanje kislosti ali bazičnosti v razponu od 1 do 14 opisuje vrednost pH, potentia hydrogenii oziroma "moč vodika", to je vodikovih ionov v tekočini. Vrednost pH 7 pomeni nevtralno, manjše vrednosti so kisle, višje bazične. pH 1 pomeni skrajno kislo, pH 14 povsem bazično.
Najpogostejše anorganske kisline so klorovodikova, dušikova, žveplena in fosforjeva.
Najpogostejše baze oziroma hidroksidi so natrijev, kalijev in kalcijev hidroksid.
V koncentriranem stanju so tako kisline kot hidroksidi zelo do hudo zelo strupeni in skrajno škodljivi.

Potrebujemo ribližno 300 g rukole, 1 čebulo, 1 žlico oljčnega olja, 600 ml kokošje jušne osnove, 125 ml goste polnomastne smetane, 1 žlico limoninega soka, sol, poper, sladkor, 25 g masla, 1 strok česna, 2 rezini polnozrnatega kruha za toast.

Rukolo operemo in ji odrežemo peclje.
Čebulo olupimo, jo narežemo in na vročem olju posteklimo. Dodatno kokošjo jušno osnovo, smetano, limonin sok, sol, poper in sladkor, pokrijemo in kuhamo 10 minut. Segrejemo maslo in stisnemo nanj olupljen česen. Kruh narežemo na kocke, jih stresemo na maslo in 2-3 minute pražimo, da zlato zarumenijo. Juho precedimo skozi cedilo in zavremo. Rukolo narežemo na tanke trakove injih vmešamo vjuho.

Potresemo s hrustavci in postrežemo.

Potrebujemo 1 paradižnik, 1 zeleno papriko, pelate, grah, 2 korenčka, 1 manjšo čebulo, 2 stroka česna, baziliko, margarino, 2 piščanjčja fileja, čim tanjše špagete, sol, poper, moko,paradižnikovo mezgo ali ketchup.

Na margarini prepražimo čebulo, da postekleni.Dodamo na kocke narezane piščančje fileje, jih popečemo do zlato rjave barve. Dodamo še na kocke narezan paradižnik, papriko, korenček in grah.Prilijemo malo vode, da se zelenjava duši. Medtem na kocke narežemo 1 pelat,dodamo omako od pelatov iz konzerve,solimo, popramo, dodamo baziliko. Ko je zelenjava že skoraj kuhana, prilijemo pelate z začimbami in vodo ter paradižnikovo mezgo ali ketchup. Dosolimo v kolikor je to potrebno. Vse skupaj naj vre še približno 5 minut. Na koncu, če je omaka preredka, podmetemo z moko.

Skuhamo špagete in jih prelijemo z omako

Kilogram sardel očistimo, zbrišemo s krpo ali kuhinjskim papirjem in jim skupaj z glavo odstranimo hrbtno koščico. V ponvi segrejemo olje in surovo maslo ter sardele, ki jih pomokamo, spečemo na obeh straneh.

Pečene polagamo na kuhinjski papir, da popije maščobo. Naložimo jih na pogret krožnik, jih solimo, popramo in pokapamo z limoninim sokom. Čeprav so sardele mastne ribe, ne smemo varčevati z maščobo. V maščobi morajo resnično plavati, le v tem primeru so okusne in hitro pečene.

Potrebujemo 2 žlici olja, 6 zvrhanih žlic ovsenih kosmičev, 1 čebulo, 1 l mesne juhe, različno zelenjavo grah, korenje, cvetačo. Na žlici maščobe prepražimo 2 žlici ovsenih kosmičev in drobno sesekljano čebulo. Ko porumeni, zalijemo z vročo mesno juho in kuhamo 5 minut.

Nato damo v juho še drobno narezano zelenjavo, ki jo skuhamo do mehkega, po potrebi solimo in popramo. Na žlici maščobe prepražimo še 4 žlice ovsenih kosmičev, da zlato zarumenijo. S kosmiči potresemo juho in jo takoj ponudimo

2 debela pora očistimo in narežemo na kolobarje, ki jih temeljito operemo. 30 dag svinjine narežemo na koščke. V ponvi segrejemo olje, dodamo meso in ga malo opečemo. Dodamo por, ga malo podušimo in primešamo 5 pesti oprane ajdove kaše. Začinimo s soljo, poprom in prilijemo dvakrat toliko vode, kot je kaše.

Kuhamo na majhnem ognju v pokriti posodi.

Potrebujemo: 1 kg krompirja, 1/2 kg čebule, papriko, 2 paradižnika, olje, začimbe. čebulo narežemo na tanke liste in jo na 5 žlicah olja dušimo, da začne razpadati. Dodamo 2 žlički sladke paprike in na kocke narezan krompir, na pramene narezano papriko in na drobno sesekljan paradižnik ali žlico paradižnikove mezge. Malo popražimo, prilijemo toliko vode, da je krompir pokrit, solimo, dodamo jušno kocko, ščep timijana in ščep majarona.

Kuhamo dobrih 20 minut. Jed mora biti gosta, po želji dodamo 2 žlici kisle smetane.

Potrebujemo 2 žlici masla, žlico olja, strt strok česna, večjo sesekljano čebulo, 2 žlici sveže sesekljane bazilike, žlico sesekljanega svežega majarona, 15 dag gorgonzole, 1/2 skodelice nastrganega parmezana, kozarček smetane, skodelico mleka, žlico navadne moke, 40 dag širokih rezancev.

Maščobo segrejemo, dodamo česen in čebulo in dušimo, primešamo zelišča in gorgonzolo ter mešamo, da se stopi. Moko razžvrkjamo z malo mleka in jo dami s preostalimi sestavinami v omako ter kuhamo toliko časa, da dobro prevre in se zgosti. Omako prelijemo prek kuhanih in dobro odcejenih testenin.

50 do 60 dag teletine narežemo na tanke majhne kose, operemo in narežemo zelenjavo (korenček, zeleno, nadzemno kolerabico, krompir). Na olju svetlo prepražimo nalistano mlado čebulo, dodamo meso, ga okrog in okrog opečemo, dodamo pripravljeno zelenjavo in skodelico graha ali zelenega narezanega fižola.

Vse skupaj malo popražimo in prilijemo malo vode, da je zelenjava pokrita. Posodo pokrijemo in dušimo jed do mehkega. Med dušenjem pogledamo, če je potrebno, prilijemo še vodo, solimo, popopramo. Kuhani jedi primešamo 2 do 3 žlice smetane in jo posipamo s sesekljanim peteršiljem.

Piše: Tina Gajšek

ZRNO JE ENAKO - KRUH JE RAZLIČEN
MED NJIMA PA JE SPOŠTOVANJA VREDNA PŠENIČNA BILKA

Ko se sprehajamo po njivskih poteh se razveselimo sedanjega trenutka, nas nežno preplavijo lepi spomini iz preteklosti in nas popeljejo v sanjavo prihodnost. Res so lepa žita, ko se nežno pozibavajo v vetru, v soncu zaživijo v toplejšem odtenku in se lesketajo v dežnih kapljicah. Medse sprejemajo in čutijo v vsakem trenutku na tisoče drobnih obiskovalcev živih bitij, jim nudijo ugoden življenjski prostor in pripomorejo k uravnoteženosti celotnega prostora - njive. Za ljudi pomenijo žitna polja glavni vir hrane, prvi in najpomembnejši člen verige do žitnih jedi. In tako je bilo tudi v preteklosti in tako bo tudi v prihodnosti.

Ko se sprehajamo po pekarni in si zbiramo kaj za pod zob, pač ne razmišljamo kaj dosti o postopku pridelava žita, o mletju in dodajanju še drugih stvari k naši izbrani dobroti, ampak se bolj posvetimo ceni izdelka, najočitnejšim dodatkom in izgledom in mogoče še iz katere pekarne prihaja. Zato menim, da bi bilo nujno potrebno vedeti nekaj resnic o žitnih izdelkih.

30 dag pire zvečer namočimo, naslednji dan vodo odcedimo, prilijemo svežo in skuhamo. Kuhano stresemo na cedilo, da se dobro odteče. Na maščobi svetlo prepražimo sesekljano čebulo, dodamo zavitek zamrznjene mešane zelenjave, prilijemo malo vode in jo dušimo do mehkega. Zelenjavo začinimo, solimo tudi piro in zmešamo.

Jed naložimo na krožnik in jo izdatno posipamo s sesekljanim peteršiljem.

2 debela krompirja olupimo, ju narežemo na majhne kose, stresemo v lonec in prilijemo poldrug liter vode. Ko je krompir kuhan, stresemo v lonec 40 dag koruzne moke, solimo, in ko voda spet zavre, sredino prebodemo s kuhalnico, nato kuhamo na majhnem ognju še pol ure. Malo vode odlijemo v skodelico, jo prihranimo, če jo bo treba spet doliti. Zmes zabelimo, dobro premešamo in žgance nadrobimo v pogreto skledo.

RASTLINA S T E V I J A – uporaba in vzgoja

Listi Stevie Rebaudiana Bertoni, kot tudi iz njih izolirani stevioglikozidi kažejo očitne prednosti v primerjavi z ostalimi sladili:

Stevia/stevioglikozidi so čisto naravni produkti.
Ne vsebujejo nobenih kalorij.
Listi se lahko direktno uporabijo.
Zahvaljujoč zelo močni sladkosti je poraba zelo majhna.
Rastlina ni toksična.
Listi ali stevioglikozidi se lahko kuhajo.
Prenesejo segrevanje nad 200°C.
Ne povzročajo fermentacije.
So ojačevalci okusa.
So klinično testirani.
Idealni za otroke, ker ne povzročajo odvisnosti.
Priporočljivi za diabetike, regulirajo krvni sladkor, vplivajo na delovanje trebušne slinavke.
Pomagajo pri prebavi.
Proti kariesu ali drugi obliki bolezni zob ali dlesni.
Pomagajo pri obolenjih, ki so posledica okužbe s Kandido.
Pomagajo pri shujševalnih dietah in različnih odvisnostih.
Sladkost listov je 15-30x večja v primerjavi z belim sladkorjem.

Ljudje, ki jedo veliko sadja in zelenjave, imajo po zadnjih raziskavah manj gubic. Tudi tisti, ki se normalno prehranjujejo lahko po novih ugotovitvah pomladijo svojo kožo v primeru, da je v njihovi prehrani dosti paradižnika in rdeče paprike.