Drama pred koncem šolskega leta. Zdravja otrok ne ruši le covid-19, temveč tudi ukrepi za njegovo zajezitev.

Varnostna razdalja v obdobju, ko se socialne veščine šele razvijajo; učenje prek dvodimenzionalnega zaslona v razvojnem obdobju, ko bi se morali učiti z vsemi čutili; splošno pomanjkanje gibanja – vse to ima resne posledice za zdravje otrok.

Delna normalizacija šolanja in približevanje konca najnenavadnejšega šolskega leta vnovič majeta temelje zdravja otrok. Čeprav se starejšim nemara zdi, da pripravljanje na test ali izpit ni nekaj tako pomembnega, da bi lahko povzročilo neobvladljiv stres, drisko, neprespanost in druge neprijetnosti, je za otroke njihova težava največja na svetu.

Omejitve uma
Zdi se nam, da bi, če bi prenehali razmišljati, prenehali obstajati. Zaradi istovetenja z umom je ta postal hiperaktiven. Uporabljamo ga zelo nespametno, saj deluje tudi takrat, ko bi bilo bolje, da bi molčal. Ustvarja resen odliv naše življenjske energije. Kakih 80-90% misli večine ljudi ne le, da se ponavlja in ne prinaša nikakršne koristi, temveč zaradi svoje disfunkcionalne in često negativne narave pogosto prinaša škodo. Takšna vrsta prisilnega razmišljanja je pravzaprav odvisnost.

Um nikoli ne more najti prave rešitve, kajti prav on sam je bistven del problema. Predstavljajte si inšpektorja policije, ki poskuša najti piromana, a piroman je on sam. Um je le razumsko orodje, ne pa nekaj, kar je sposobno izkustva, globokega spoznanja v jedru zavesti.

Poglejmo, kaj o karmi pravita Portia in Pallas Athena, članici Karmičnega sveta iz našega sončnega sistema. V 3. knjigi iz serije Pisma Palkijem lahko v poglavju Portia, boginja krivice, in Pallas Athena, boginja laži, preberete, da v kanaliziranem sporočilu jasno povesta, da obstaja samo slaba karma.

To seveda ni čudno, saj Zla bitja zanima samo Zlo. Dobro uporabljajo le zato, da ga poškodujejo, uničijo in ubijejo, tako da Zlo močneje zaboli.

Njune izjave objavljam tudi v angleščini, tako da se lahko sami prepričate, da sta to res povedali.

Tisto, kar sodobnemu človeku najbolj manjka je - poznavanje samega sebe. A ne fizioloških mehanizmov in dogajanj v njegovem telesu. Ti so le odraz kompleksnega notranjega dogajanja, ki se vrši v zavesti.

Človek bi moral spoznati delovanje in zakonitosti svoje zavesti, kjer ima um odločilno vlogo. Prav um je krivec za težave, s katerimi se soočamo. Treba mu je vzeti iz rok vajeti, ki ga postavljajo v vlogo brezobzirnega, brezvestnega uničevalca človeka in sveta. Iz pomočnika se je namreč prelevil v gospodarja, ki odloča o vsem. Namesto, da bi ga uporabljali, on uporablja nas. Celo istimo se z njim. Verjamemo, da smo isto kot naš um. To je zabloda. Instrument je prevzel kontrolo nad nami, a se tega sploh ne zavedamo!

Ko pogledam skozi okno, občutim tisti rez, ki ga človek začuti v očeh, ko ugleda svetlo nebo. Oči. Vedno se spomnim nate, ko si mi povedal, da si vse vedel že samo po tem, ko si me gledal v oči.

Tudi jaz sem vedela. Nisem si dovolila. Čutila sem, da nisi svoboden. Čutila sem, da te vežejo vezi družine in da te ne bom imela. Nisem si drznila pomisliti nate, bežala sem stran, nisem želela, da se dotakneva s pogledom. Ker sem vedela …Vedela sem, da bo prišel ta dan, ko se bom morala sprijazniti z usodo, da te nikoli ne bom imela.

Hrana je vir goriva za naše življenje in eden izmed ključnih dejavnikov za naše zdravje. Telo za optimalno delovanje potrebuje dobro in kakovostno »gorivo«, ki ga zagotavljajo tako makro- kot mikrohranila. Pa se vendar kdaj vprašamo, v kolikšni meri jih naše telo sploh absorbira, torej vsrka in uporabi?

Zdravje se začne v črevesju

Če je naše črevesje zdravo, hranila absorbira v ustreznih količinah in razmerjih, ki jih telo potrebuje. Ne le da poskrbi za vsrkavanje koristnih hranil, njegovi prebivalci, črevesna mikrobiota, so odgovorni tudi za proizvodnjo nekaterih hranil, na primer folata in vitamina K in neobhodni za pravilno absorpcijo številnih drugih hranil.

V petek ob dveh zjutraj mi je sporočevalec z Venere, ki je v moji bližini in deluje popolnoma isto kot drugi »glasovi v glavah«, le da je on prijateljski in koristen, povedal, da je Afrodita, namestnica vodje skupine za kontrolo zemeljskih državnikov, to je politikov, ki šteje 8.000 članov, pripravljena na odstop in prehod k nam.

Malo zatem je prišla še novica, da je tudi Barbida, ena od najvišjih v zadnji skupini operativcev za neposredno kontrolo Zemlje, pripravljena na odstop. Sporočevalec je še povedal, da je v bližini ljudi na Zemlji 91,3 milijonov nameščencev. Če se spomnite, sem v prejšnjem poročilu predpostavljal, da jih je do 500 milijonov.

Še dobro, da jih je manj, saj jih bomo zaradi tega lahko veliko hitreje uredili in poslali domov. Takoj sem poklical naše vesoljce in jim predlagal, da pripravijo sporočilo za karmičarske nameščence (inštalte).

Sprašujem se, zakaj je na našem planetu, kjer vsi iščemo samo ljubezen, ljubezen tako težko dosegljiva?

Pa saj ni, bo rekel marsikdo.

Poglejmo si empirično, kje vse je ljubezen ovrednotena, kot nekaj slabega. Vzel bom čisto banalen primer, tako da boste videli, na kakšne vse načine se poskuša čisto iskreno ljubezen prikazati v slabi luči.

Zadnje čase veliko slišimo in beremo o delovanju vizualizacij s katerimi lahko manifestiramo in pritegnemo obilje v naše življenje. Pojavljajo se raznorazne tehnike, knjige, tečaji itd. Napoleon Hill je bil pionir takšnega razmišljanja, ki je to sodobni družbi izpostavil ter napisal prvo knjigo že leta 1937 (Think and grow rich), prodana pa je bila v 20 mio nakladi. Drugi val je nekje proti koncu 90-ih spodbudil Kevin Trudeau in v Ameriki naredil pravo revolucijo. Potem je izšla še knjiga Skrivnost in tendenca tovrstnega razmišljanja, da lahko sami kreiramo svojo realnost, se je hitro razširila med ljudmi.

Smo pa ljudje tudi čedalje bolj nestrpni, tempo življenja je vse hitrejši in žal, če učinki niso takojšnji, idejo hitro zavržemo in se podamo nazaj na stara prepričanja.

Že nekaj let delam na sebi, mi je povedala Sabina. Ogromno sem že naredila, je dodala. 

Super, to je lepo slišati, sem odvrnil. Kako pa veste, koliko ste naredila na sebi, sem jo vprašal. 

Spremenila sem se, zelo, čutim v sebi, je odgovorila. 

Razumem in sem vesel za vas, sem ji povedal. Pa bi želela napredovati še hitreje, sem jo vprašal.

Kako pa to izgleda, je z zanimanjem vprašala. 

Imamo štirinajstletnega mulca. Brihtna glava, a kaj ko se počuti doma osamljenega. Edinec, starša sta izgubila smer krmarjenja njunega zakona, lovita se na brezveznih malenkostih in se neprestano prepirata. Našemu najstniku gre to zelo na živce, a sčasoma dobi debelo kožo in ju niti ne sliši več.

Starša se razideta in oče se odseli v sosednjo državo, kjer je dobil delo, mulc ostane z mamo doma. Oče želi vseeno sodelovati pri vzgoji sina, ker se zaveda, da sedaj prihaja zahtevno obdobje pubertete, pa da ne bi sine »zabluzil«, ga redno obiskuje, kolikor mu čas dopušča ali pa prebije sin vikende pri njemu.

Dragi Zemljani, z veseljem vam sporočam, da odlično napredujemo z osvobajanjem vesolja. Naši vesoljci so mi povedali, da smo skupaj z našimi prijatelji iz drugi galaksij osvobodili že več kot 400 milijonov galaksij. Bravo, naši!

Včeraj, to je 25. aprila 2021, je bil prelomni dan v zgodovini Zemlje. Naši vesoljci so mi sporočili, da je bil včeraj prvi dan, ko na Zemljo ni prišel niti en inkarnant iz drugih galaksij. Prav tako ni bilo nikogar iz naše galaksije, da bi se inkarniral v otroka, saj smo tudi njo že osvobodili.

Na Zemlji se vsako leto rodi približno 83 milijonov otrok. To pomeni, da vsak dan zanosi približno 227.397 žensk in vsak dan se rodi približno toliko otrok. To seveda pomeni, da morajo karmičarji iz celega vesolja vsak dan na Zemljo pripeljati oziroma teleportirati približno 227.397 inkarnantov, to je ljudi, moških in žensk z drugih planetov.

Vsakemu je avtoriteta to, kar mu nudi po njegovem pojmovanju boljše življenje.

Lahko komu govorimo največje modrosti, pa se ne bo zmenil kaj dosti za to, če pa mu kadar se zaveda in je pripravljen ponudimo na pravi način to, kar ga pelje v pravo življenje, bo pozorno poslušal in to poskušal najbolje, kot le zna udejanjiti.

Avtoriteta zunanja notranja

Katere avtoritete se moram čuvati?

“Hočem rešiti svoje partnerstvo, pa sem že skoraj obupala. Prebrala sem že nešteto knjig, poslušam nasvete na YouTube, obiskala sem celo nekaj svetovalcev, pa se stvari skoraj nič ne premaknejo. Povejte mi, kaj delam narobe?” je vprašanje, ki ga pogosto dobim.

Zakaj stvari ne delujejo, kaj torej delate narobe?

Nič!

Kako nič?

Vse to, kar delate, je v redu. Problem je samo v tem, da to ni dovolj. Zato ne deluje!

Verni so za boga krivi in dolžni

Prisluhnimo svetim mukam Martina Luthra, ki je »skoraj obupal nad tem, da mu bo uspelo zadovoljiti Boga, ki ga je sovražil: “Kljub brezmadežnemu življenju meniha sem čutil, da sem grešnik s slabo vestjo pred Bogom. Prav tako nisem mogel verjeti, da mu ugajajo moja dejanja. Tega pravičniškega Boga, kaznovalca grešnikov, nisem ljubil, temveč sem ga preziral.

Bil sem dober menih, tako dosledno sem ubogal pravilo, da bi prišel v nebesa, če bi lahko prišel tja samo zaradi upoštevanja samostanskega reda. Vsi moji sodrugi v samostanu bi to potrdili … Toda moja vest mi ničesar ni zagotavljala, temveč me je venomer polnila z dvomi in govorila: Tega nisi storil prav. Nisi se dovolj pokesal. To si izpustil iz spovedi.« (Karen Armstrong, Zgodovina Boga)

Je že res, da se včasih z marsikom težko razumemo in ne najdemo skupnega jezika.

Ko se nam začne dogajati, da nas kar naprej motijo določene stvari pri osebah, s katerimi smo v kontaktu, pa se moramo vprašati, kje dejansko leži težava.

So določene osebe res tako težavne za razumeti ali bi lahko morda kdaj pogledali vase ter se vprašali, če bi lahko del težave rešili že sami pri sebi.

Piše: Aurigo

Moja ljuba Koroška. V srce se mi je bolj prirasla tista iz Avstrijskega dela ali t.i. Karantanija. Posebej v srži dveh krajev – dveh svetih Mihaelov – eden kraj leži pod Štalensko goro, drugi kraj pa ob reki Krki, grad Hochosterwitz, Šentvid na Koroškem, Železna kaplja, Dobrla vas, Mohliče in Junska Gora.

Ampak tudi slovenska Koroška ni od muh. Pred Pankracijevo cerkvijo sem doživel deja-vu, ko sem postal pred vhodom Svetih stopnic s poslikanimi oboki. Za odstrtje zmajevih črt, je v deležu več kot četrtine mojih raziskovanj sokriva dečva iz tega mesta. Srečal sem jo v temni poletni noči pred dobrimi dvajsetimi leti, v kraju kjer stoji hram arhangela Mihaela.

Nekateri menijo, da nam bodo v prihodnosti – podobno kot nenehno posodabljajo naše računalnike – vsakih nekaj mesecev nalagali genske posodobitve v obliki sodobnih cepiv. Drugi v zdajšnji pandemiji vidijo prav nasprotno – dokaz o tem, da nič ni tako inteligentno in učinkovito kot dobro delujoč imunski sistem, ki lahko povsem neopazno zajezi celo virus SARS-CoV-2 ter številne druge znane in neznane patogene.

So stvari, o katerih ne govorimo. So tematike, o katerih se ne pogovarjamo. So tabu občutki, ki jih skrivamo. Ker se bojimo. Bojimo, da bi nas zaznamovali od zunaj, da bi nas imeli ljudje za »čudake«, da bi odkrili tiste najbolj ranljive dele sebe, zaradi katerih bi izpadli slabiči. Saj je vendar tako imenitno delovati močna in postavljena osebnost. Imenitno je, če te imajo ljudje za nekoga, ki ga ne more nič zlomiti.

Sem nekdo, ki ve, kaj hoče v življenju in se tega neomajno drži. Hodim po svoji poti in vsi me občudujejo. Ker bi sami radi dosegli prav to. Biti neomajen in nezlomljiv. Pa sem res tak? Položim roko na srce in v oči privrejo solze. Predolgo sem skrival bolečino v sebi, predolgo igral človeka, kakršnega so želeli videti drugi. Kako pa sem se videl sam? Še tako mišičasto telo enkrat klone pod bremenom uteži, če jih vsaj od časa do časa ne odloži.

V Obstoju ni napak, zato se za njih ni potrebno opravičevati.

Vse v Obstoju obstaja takšno, kot je. V tem smislu ni nobenih napak. Obstoj ni bil načrtovan, zato tudi ni možno, da bi bilo v njem kaj napačnega. Za dobre ljudi bi bilo bolje, če ne bi bilo Zla. Za zle bi bilo bolje, če ne bi bilo Dobrega. Ne eni ne drugi glede obstoja Zla in Dobrega ne moremo narediti ničesar. Za Dobre je lahko Zlo napaka, za zle je napaka Dobro. Vse, kar lahko dobri ljudje naredimo, je, da si želimo, da je Zla čim manj in da bomo čimprej iz teme prešli v svetlobo.

Ko rečemo »napaka«, s tem mislimo, da bi na nekem mestu moralo biti nekaj drugega, da bi bilo potem pravilno, kot je na primer govorna napaka v besedilu. V Obstoju je tako, kot je, in nič drugače. V tem smislu je vse na svojem mestu pa če nam je to prav ali ne.

Pri čuječnosti skoraj 60 % ljudi, pride v pretirano ukvarjanje s sabo.
Nekateri pa so prelahko miselni.
Navadno pa to, eno drugo ustvarja.
Kako biti buden v aktualnem življenju?
Pomeni biti popolnoma prisoten v dobrem.

In ni recepta, dobro razume vsak drugače in njegova pot in rast k temu, je res svojstvena, najbolje pa mu pri tem pomaga čuječnost in iskrenost v tem, tako kot dobro in prav, sam najbolje razume, seveda pa tudi, če je iskren v tem, s poštenim ne fanatičnim in ne preohlapnim delom, opuščanjem in ob držanjem tega, kar vodi le k tega neokrnjeni resnici.

Po novem bodo pri nas presejalno odkrivali že 40 prirojenih bolezni, tudi spinalno mišično atrofijo, redko bolezen, za katero je zbolel tudi mali Kris.

Iz Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani so sporočili, da je v pripravi širitev programa presejanja novorojencev za odkrivanje redkih bolezni. Tako bodo na pediatrični kliniki po novem odkrivali tudi bolezni, kot so spinalna mišična atrofija (SMA), težke prirojene okvare imunosti, cistično fibrozo in kongenitalno adrenalno hiperplazijo.

Bog ljubi torej stvarstvo in to pomeni izvorno stvarstvo, čigar je tudi človek del.

Bog ki ni tak, je le človeški konstrukt, to je konstrukt, ki ljubi in časti sebe, človeštvo si ga je v sebi z neposlušnostjo temu in z zlorabo ustvarjalnosti, po dolgem padcu samo ustvarilo, te lastne samo-ustvarjalne sile pa so mu zavladale.

Če potrjujemo samo dobre strani otroka, slabim pa ne namenjamo pozornosti, je otrokova zavest sicer usmerjena na dobro, vendar v njem zlahka pride do samoprevare, da misli da je že cel lepša stran, to s čim pa nezavedno dela in povzroča slabo, pa dojema, kot da to ni del njega.