Zadnje čase veliko slišimo in beremo o delovanju vizualizacij s katerimi lahko manifestiramo in pritegnemo obilje v naše življenje. Pojavljajo se raznorazne tehnike, knjige, tečaji itd. Napoleon Hill je bil pionir takšnega razmišljanja, ki je to sodobni družbi izpostavil ter napisal prvo knjigo že leta 1937 (Think and grow rich), prodana pa je bila v 20 mio nakladi. Drugi val je nekje proti koncu 90-ih spodbudil Kevin Trudeau in v Ameriki naredil pravo revolucijo. Potem je izšla še knjiga Skrivnost in tendenca tovrstnega razmišljanja, da lahko sami kreiramo svojo realnost, se je hitro razširila med ljudmi.

Smo pa ljudje tudi čedalje bolj nestrpni, tempo življenja je vse hitrejši in žal, če učinki niso takojšnji, idejo hitro zavržemo in se podamo nazaj na stara prepričanja.

Že nekaj let delam na sebi, mi je povedala Sabina. Ogromno sem že naredila, je dodala. 

Super, to je lepo slišati, sem odvrnil. Kako pa veste, koliko ste naredila na sebi, sem jo vprašal. 

Spremenila sem se, zelo, čutim v sebi, je odgovorila. 

Razumem in sem vesel za vas, sem ji povedal. Pa bi želela napredovati še hitreje, sem jo vprašal.

Kako pa to izgleda, je z zanimanjem vprašala. 

Imamo štirinajstletnega mulca. Brihtna glava, a kaj ko se počuti doma osamljenega. Edinec, starša sta izgubila smer krmarjenja njunega zakona, lovita se na brezveznih malenkostih in se neprestano prepirata. Našemu najstniku gre to zelo na živce, a sčasoma dobi debelo kožo in ju niti ne sliši več.

Starša se razideta in oče se odseli v sosednjo državo, kjer je dobil delo, mulc ostane z mamo doma. Oče želi vseeno sodelovati pri vzgoji sina, ker se zaveda, da sedaj prihaja zahtevno obdobje pubertete, pa da ne bi sine »zabluzil«, ga redno obiskuje, kolikor mu čas dopušča ali pa prebije sin vikende pri njemu.

Dragi Zemljani, z veseljem vam sporočam, da odlično napredujemo z osvobajanjem vesolja. Naši vesoljci so mi povedali, da smo skupaj z našimi prijatelji iz drugi galaksij osvobodili že več kot 400 milijonov galaksij. Bravo, naši!

Včeraj, to je 25. aprila 2021, je bil prelomni dan v zgodovini Zemlje. Naši vesoljci so mi sporočili, da je bil včeraj prvi dan, ko na Zemljo ni prišel niti en inkarnant iz drugih galaksij. Prav tako ni bilo nikogar iz naše galaksije, da bi se inkarniral v otroka, saj smo tudi njo že osvobodili.

Na Zemlji se vsako leto rodi približno 83 milijonov otrok. To pomeni, da vsak dan zanosi približno 227.397 žensk in vsak dan se rodi približno toliko otrok. To seveda pomeni, da morajo karmičarji iz celega vesolja vsak dan na Zemljo pripeljati oziroma teleportirati približno 227.397 inkarnantov, to je ljudi, moških in žensk z drugih planetov.

Vsakemu je avtoriteta to, kar mu nudi po njegovem pojmovanju boljše življenje.

Lahko komu govorimo največje modrosti, pa se ne bo zmenil kaj dosti za to, če pa mu kadar se zaveda in je pripravljen ponudimo na pravi način to, kar ga pelje v pravo življenje, bo pozorno poslušal in to poskušal najbolje, kot le zna udejanjiti.

Avtoriteta zunanja notranja

Katere avtoritete se moram čuvati?

Naši predniki so zelo dobro vedeli, zakaj je pomemben trpotec. Z njim so med drugim celo zdravili ugrize kač, saj trpotec, kot vemo danes, zelo dobro razstruplja kri. Za današnji čas, ko nas obremenjujejo novi respiratorni virusi, pa je trpotec pomemben predvsem zato, ker čisti dihala.

Kot pri mnogih zeliščih, pa se tudi pri trpotcu pogoste zatakne, ko se vprašamo, kako ga uporabiti, da bo zares učinkovit.

“Hočem rešiti svoje partnerstvo, pa sem že skoraj obupala. Prebrala sem že nešteto knjig, poslušam nasvete na YouTube, obiskala sem celo nekaj svetovalcev, pa se stvari skoraj nič ne premaknejo. Povejte mi, kaj delam narobe?” je vprašanje, ki ga pogosto dobim.

Zakaj stvari ne delujejo, kaj torej delate narobe?

Nič!

Kako nič?

Vse to, kar delate, je v redu. Problem je samo v tem, da to ni dovolj. Zato ne deluje!

Verni so za boga krivi in dolžni

Prisluhnimo svetim mukam Martina Luthra, ki je »skoraj obupal nad tem, da mu bo uspelo zadovoljiti Boga, ki ga je sovražil: “Kljub brezmadežnemu življenju meniha sem čutil, da sem grešnik s slabo vestjo pred Bogom. Prav tako nisem mogel verjeti, da mu ugajajo moja dejanja. Tega pravičniškega Boga, kaznovalca grešnikov, nisem ljubil, temveč sem ga preziral.

Bil sem dober menih, tako dosledno sem ubogal pravilo, da bi prišel v nebesa, če bi lahko prišel tja samo zaradi upoštevanja samostanskega reda. Vsi moji sodrugi v samostanu bi to potrdili … Toda moja vest mi ničesar ni zagotavljala, temveč me je venomer polnila z dvomi in govorila: Tega nisi storil prav. Nisi se dovolj pokesal. To si izpustil iz spovedi.« (Karen Armstrong, Zgodovina Boga)

Je že res, da se včasih z marsikom težko razumemo in ne najdemo skupnega jezika.

Ko se nam začne dogajati, da nas kar naprej motijo določene stvari pri osebah, s katerimi smo v kontaktu, pa se moramo vprašati, kje dejansko leži težava.

So določene osebe res tako težavne za razumeti ali bi lahko morda kdaj pogledali vase ter se vprašali, če bi lahko del težave rešili že sami pri sebi.

Piše: Aurigo

Moja ljuba Koroška. V srce se mi je bolj prirasla tista iz Avstrijskega dela ali t.i. Karantanija. Posebej v srži dveh krajev – dveh svetih Mihaelov – eden kraj leži pod Štalensko goro, drugi kraj pa ob reki Krki, grad Hochosterwitz, Šentvid na Koroškem, Železna kaplja, Dobrla vas, Mohliče in Junska Gora.

Ampak tudi slovenska Koroška ni od muh. Pred Pankracijevo cerkvijo sem doživel deja-vu, ko sem postal pred vhodom Svetih stopnic s poslikanimi oboki. Za odstrtje zmajevih črt, je v deležu več kot četrtine mojih raziskovanj sokriva dečva iz tega mesta. Srečal sem jo v temni poletni noči pred dobrimi dvajsetimi leti, v kraju kjer stoji hram arhangela Mihaela.

Nekateri menijo, da nam bodo v prihodnosti – podobno kot nenehno posodabljajo naše računalnike – vsakih nekaj mesecev nalagali genske posodobitve v obliki sodobnih cepiv. Drugi v zdajšnji pandemiji vidijo prav nasprotno – dokaz o tem, da nič ni tako inteligentno in učinkovito kot dobro delujoč imunski sistem, ki lahko povsem neopazno zajezi celo virus SARS-CoV-2 ter številne druge znane in neznane patogene.

So stvari, o katerih ne govorimo. So tematike, o katerih se ne pogovarjamo. So tabu občutki, ki jih skrivamo. Ker se bojimo. Bojimo, da bi nas zaznamovali od zunaj, da bi nas imeli ljudje za »čudake«, da bi odkrili tiste najbolj ranljive dele sebe, zaradi katerih bi izpadli slabiči. Saj je vendar tako imenitno delovati močna in postavljena osebnost. Imenitno je, če te imajo ljudje za nekoga, ki ga ne more nič zlomiti.

Sem nekdo, ki ve, kaj hoče v življenju in se tega neomajno drži. Hodim po svoji poti in vsi me občudujejo. Ker bi sami radi dosegli prav to. Biti neomajen in nezlomljiv. Pa sem res tak? Položim roko na srce in v oči privrejo solze. Predolgo sem skrival bolečino v sebi, predolgo igral človeka, kakršnega so želeli videti drugi. Kako pa sem se videl sam? Še tako mišičasto telo enkrat klone pod bremenom uteži, če jih vsaj od časa do časa ne odloži.

NVeliko moških se pritožuje nad spolnim življenjem. Saj veste, včasih bi lahko rekli, da je poroka ali zaveza za moškega na nek način "prevara". Ko sta moški in ženska v fazi ogrevanja, ko še hodita, je crkljanje na sporedu skoraj vsakič, ko sta skupaj. In moški z veseljem "podpiše", da naj tako ostane celo življenje. Ko pa se preselita skupaj, pa ga čaka kruta realnost in intimni trenutki so na sporedu vedno po redkeje.

Šalo na stran, gremo bolj resno naprej. Danes želim deliti z moškimi nasvet kako lahko popestrijo svoje spolno življenje, kaj lahko naredijo, da bodo intimni trenutki bolj pogosto na sporedu. Znanstvena fantastika? Absolutno ne, kljub temu, da je ogromno moških že malo obupalo, da bo zopet posijalo sonce.

V Obstoju ni napak, zato se za njih ni potrebno opravičevati.

Vse v Obstoju obstaja takšno, kot je. V tem smislu ni nobenih napak. Obstoj ni bil načrtovan, zato tudi ni možno, da bi bilo v njem kaj napačnega. Za dobre ljudi bi bilo bolje, če ne bi bilo Zla. Za zle bi bilo bolje, če ne bi bilo Dobrega. Ne eni ne drugi glede obstoja Zla in Dobrega ne moremo narediti ničesar. Za Dobre je lahko Zlo napaka, za zle je napaka Dobro. Vse, kar lahko dobri ljudje naredimo, je, da si želimo, da je Zla čim manj in da bomo čimprej iz teme prešli v svetlobo.

Ko rečemo »napaka«, s tem mislimo, da bi na nekem mestu moralo biti nekaj drugega, da bi bilo potem pravilno, kot je na primer govorna napaka v besedilu. V Obstoju je tako, kot je, in nič drugače. V tem smislu je vse na svojem mestu pa če nam je to prav ali ne.

Pri čuječnosti skoraj 60 % ljudi, pride v pretirano ukvarjanje s sabo.
Nekateri pa so prelahko miselni.
Navadno pa to, eno drugo ustvarja.
Kako biti buden v aktualnem življenju?
Pomeni biti popolnoma prisoten v dobrem.

In ni recepta, dobro razume vsak drugače in njegova pot in rast k temu, je res svojstvena, najbolje pa mu pri tem pomaga čuječnost in iskrenost v tem, tako kot dobro in prav, sam najbolje razume, seveda pa tudi, če je iskren v tem, s poštenim ne fanatičnim in ne preohlapnim delom, opuščanjem in ob držanjem tega, kar vodi le k tega neokrnjeni resnici.

“Pogosto dobim vprašanje ali je možno prijateljstvo med moškim in žensko.
Kaj menite vi sami? Je možno ali ni? Ko sem malce povpraševala o tej dilemi prijatelje in prijateljice pa tudi stranke, se je pokazala izrazita polariteta.

Običajno so moški menili, da prijateljstvo do ženske skorajda ni možno, razen če sta odraščala od majhnih nog in se imata rada kot brat in sestra, sicer pa so mi moški povedali, da bi si slej kot prej poželeli svojo do takrat prijateljico tudi kot moški.

Ples telesa je izraz notranjega čutenja
Ples je poseben način gibanja telesa, ki nas pripelje v stik z energijskim svetom. Drugače povedano, gibanje telesa postane ples takrat, ko se uglasimo z določeno energijo. Ta energija je lahko povezana z vitalno, čustveno-miselno ali duhovno ravnijo.

S plesom damo tej energiji fizičen izraz. S plesom se v auri sproščajo določene napetosti in skozi takšno energijsko očiščenje lahko pridemo v stik z globljimi občutki v sebi in tudi njim damo v obliki giba simbolen, fizičen izraz. Pomembna elementa plesa sta ritem in dinamika zvokov.

Uglaševanje z ritmom
Ritem je fizični izraz vitalne ravni. Vse življenjske funkcije našega telesa so ritmične, npr. utrip srca, dihanje, možgansko valovanje, hormonski bio-feedback. Tudi vsaka celica telesa ima svoj ritem, prav tako vsak atomski in subatomski delec. Skozi ples se učimo prisluhniti ritmu, najprej ritem glasbe, nato telesa, čustev, misli in svojega duha.

Po novem bodo pri nas presejalno odkrivali že 40 prirojenih bolezni, tudi spinalno mišično atrofijo, redko bolezen, za katero je zbolel tudi mali Kris.

Iz Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani so sporočili, da je v pripravi širitev programa presejanja novorojencev za odkrivanje redkih bolezni. Tako bodo na pediatrični kliniki po novem odkrivali tudi bolezni, kot so spinalna mišična atrofija (SMA), težke prirojene okvare imunosti, cistično fibrozo in kongenitalno adrenalno hiperplazijo.

Bog ljubi torej stvarstvo in to pomeni izvorno stvarstvo, čigar je tudi človek del.

Bog ki ni tak, je le človeški konstrukt, to je konstrukt, ki ljubi in časti sebe, človeštvo si ga je v sebi z neposlušnostjo temu in z zlorabo ustvarjalnosti, po dolgem padcu samo ustvarilo, te lastne samo-ustvarjalne sile pa so mu zavladale.

Če potrjujemo samo dobre strani otroka, slabim pa ne namenjamo pozornosti, je otrokova zavest sicer usmerjena na dobro, vendar v njem zlahka pride do samoprevare, da misli da je že cel lepša stran, to s čim pa nezavedno dela in povzroča slabo, pa dojema, kot da to ni del njega.

Dragi prijatelji, tu je 1. intervju, ki sva ga naredila z novinarko Andrejo Paljevec za decembrsko številko revije Misteriji. Andreja je svobodna novinarka, specializirana za področje zdravja in alternativne medicine, parapsihologije in mejnih znanosti. Je tudi hipnoterapevtka in certificirana učiteljica joge, zelo prijazna in prijateljska. Intervju sva zaradi pandemičnih razlogov naredila po e-pošti. Takole sva se pogovarjala:

1. Kje ste dobili navdih za svoje delo Pisma Palkijem? Je to plod domišljije ali resničnega srečanja z vesoljci?

V seriji knjig Pisma Palkijem Sporočila mojim prijateljem na drugem planetu opisujem moja resnična in dolgoletna srečanja z vesoljci. Najprej sem srečal Palkije, saj sanjam v njihovem sanjskem svetu. Moj inkarnant Fedja Mironovič je s planeta Palki, zato jaz sanjam skupaj s Palkiji.

Verjetno na to še pomislili niste.

Da, tudi med tuširanjem lahko delamo napake, ena povzroča celo mozoljčke na hrbtu.

Ti lahko nastanejo zaradi šamponov in balzamov za lase. Če si po uporabi izdelkov za lase hrbta ne speremo dovolj dobro, se lahko zamašijo pore. Rezultat so mozolji.

Povej mi, kako raste roža. Le kako? Poglej, začuti, prisluhni - in vedel boš. Podobno je z inspiracijo. Gre za nekaj subtilnega, delikatnega, nelahko opisljivega. Po svoje naravnega, tako kot je rast rože. In vendar tako pomembnega in usodnega v človekovem življenju, da je vredno pozornosti.

Inspiracija je izjemno pozitiven psihološki pojav, tako kot so lepota in ustvarjalnost, smisel in sreča. Z navdihom sem se redno srečevala pri svojem raziskovanju navdihujočih čudežev (nenavadnih inspirativnih pojavov sodobnega časa). Vedno znova osupnem - koliko inspiracije se skoznje preliva!

Starejša ko sem, bolj ugotavljam, da sem bila neiskrena v izpovedovanju svojih čustev, predvsem v stanju jeze. Ko me nekdo prizadene, takrat se samo postavim za zid in ne razmišljam o rešitvi, o pogovoru, ampak o tem, kako lahko nasprotniku vrnem besede, da ga bom čimbolj prizadela, da bo občutil, kako je on prizadel mene. In predvidevam, da nasprotnik deluje na enak princip, kar pomeni, da samo tekmujeva v borbi ega, kdo bo prej ali odšel v solzah ali se umaknil, da bo drugi lahko slavil navidezno zmago. Pa je to res zmagoslavni trenutek?

Po navadi smo ljudje najbolj prizadeti pri ljudeh, katere imamo na najvišji stopnici naše čustvene razporeditve. In ravno njih v stanjih, ko je potolčena naša samopodoba, naš ego, ko so razbita naša čustva, najbolj želimo prizadeti. Začeti z drugačno vrsto komunikacije, z iskrenostjo, je zopet trening. V takih trenutkih, sploh pred ljudmi, partnerji, otroci, pred katerimi smo najbolj razgaljeni, saj želimo, da nas sprejmejo z dobrimi in slabimi lastnostmi, z vsemi našimi muhami in včasih norimi idejami, takrat smo najbolj ranljivi in takrat najbolj branimo sebe in želimo najhuje prizadeti.