Um lahko razdelimo v tri vidike:

1. Nižji konkretni um, ki je princip mišljenja sprejemajoči um. Je 'zdrava pamet' in najvišji vidik narave oblik. Nižji um je kanal, skozi katerega se prenašajo razsvetljenje in vtisi iz duhovnih virov do treh nižjih svetov človekovega bivanja.

Toda njegova prevelika dejavnost lahko zavira ali prepreči pritok navdiha z višjih ravni in tako oslabi potencialni učinek razsvetljenja, ki prihaja od duše. Samo kadar se konkretni um umiri in doseže stanje ravnovesja in stabilnosti, lahko luč iz višjih virov prodre do možganov in je na razpolago za služenje človeštvu.

Če so dejavnosti nižjega uma preveč burne, lahko vladajo osebnosti do tolikšne mere, da nastanejo med posameznikom in drugimi bitji pregrade, kar lahko popravi le dejavnik ljubezni, ki omehča in kasneje nadomesti mentalno sposobnost: "Um ločuje, ljubezen privlači." Um ustvarja ovire, ki jih mora porušiti ljubezen. 

V nižjem konkretnem umu je shranjeno vse pridobljeno znanje. Ko se v njem s pomočjo meditacije vzpostavi ravnovesje, postane sprejemljiv za razsvetljenje duše in se sčasoma lahko razvije v njen žaromet. Skozi zavestno ustvarjalno delo sčasoma postane povezan z 'abstraktnim umom'. Ena njegovih izrazitih značilnosti je razločevanje, ki mu omogoča ločiti med iluzijo in stvarnostjo, med višjim jazom in tem, kar ta ni, med duhovnim in materialnim. Nižji um je začasne narave in se razpusti v eter, ko osebnost premine. 

2. Sin uma, poznan tudi kot Ego, duša, sončni angel ali Kristusovo načelo. Je načelo inteligence individualni um. Sin uma je vidik, ki je povezan s svetom idej in torej s sposobnostjo gradnje vzorcev. To je tisti del uma, ki izdeluje načrte, po katerih se ustvarjajo oblike; je duša sama. Povzema bistvo, pridobljeno iz znanja, zbranega v preteklih življenjih, in ga potem prikaže kot luč modrosti. S predanim služenjem udejanja božanski načrt v treh svetovih človekovega delovanja. Dejaven postane s pomočjo meditacije, s pomočjo razsvetljenega uma pa potem nadzira posvečeno osebnost in jo uporabi za svoje duhovne namene. Je večen v času in prostoru.

3. Višji abstraktni um je skrbnik idej in prenašalec razsvetljenja nižjemu umu, ko je ta v stiku z dušo. Od tod izraz "um, ki razsvetljuje". 

Abstraktni um je najnižji vidik duhovne triade. Je prenašalec duhovnih energij in skozi ljubezen, razumevanje in vključevanje odseva prirojeno božansko naravo. Predstavlja intuicijo ali čisti razum, ki je za človeka najvišji vidik umskih sposobnosti. Je sposobnost, ki človeku omogoča, da stopi v stik s planetarnim umom in doume prve obrise Načrta, da seže do božanskih idej in da izloči osnovno in čisto resnico. Ko je polno razvit, v sebi povzema namen božanstva in tako postane odgovoren za to, da se pojavi načrt. Abstraktni um začne zavestno delovati, ko je zgrajen 'mavrični most'. Ta 'most luči', grajen s pomočjo meditacije, učenja, razumevanja in ljubečega služenja, ki vodi v ustvarjalno delo, končno združi vse tri vidike uma. 
Vzgoja učenca bi torej morala vključevati naslednje cilje:

• Povezavo uma in možganov na podlagi razumevanja notranjega ustroja človeka, še zlasti etrskega telesa in njegovih centrov.
• Gradnjo mostu med možgani, umom in dušo, kar privede do sinteze osebnosti, skozi katero se lahko izrazi duša.
• Gradnjo mostu med nižjim umom, dušo in višjim umom, s čimer se odpre kanal za učinkovit pretok idej in vtisov z duhovnih ravni do osebnosti.

Aart Jurriaanse

Vir: share-international.net/