Le kdo med nami se ne prepušča rad toplim božajočim sončnim žarkom? Vendar se le redko zavemo, da je sonce tisto, ki oživlja celoten planet. Sonce je vir svetlobe, toplote, vir življenja. Hkrati pa je izvir posebno čiste, nevidne energije, imenovane tudi prana ali či, ki jo naše bioenergijsko, in s tem tudi fizično telo, nujno potrebuje za svoj obstoj.

V hindujskih tekstih je sonce izvir vsega, kar obstaja. Nanj se je pogosto gledalo kot na oko boga. Žarki so predstavljali njegov blagoslov, nebeški (duhovni) vpliv, ki ga zemlja sprejema, ko sonce s svojimi nevidnimi nitmi objema vse, kar biva. Hkrati je tudi simbol nesmrtnosti, saj se vsako jutro znova rojeva in tako ponazarja nenehno prerajanje življenja.

Ali želite investirati v svoje življenje v jezi ali bi raje investirali vanj v ljubezni? Bi želeli svoj čas in energijo porabiti za ustvarjanje sovražnikov ali bi raje gradili in učvrstili vaša prijateljstva?

Ali resnično potrebujete vse te sijoče, nepotrebne stvari, ki služijo samo temu, da v vas vzbujajo nek občutek večvrednosti v primerjavi z drugimi? Ali res lahko sploh kaj pridobimo, če smo ošabni in ostri?

Vsak trenutek življenja je lahko unikatna, čarobna in globoko inspiracijska izkušnja. Zakaj bi kdaj pomislili, da bi izgubili še tako majhen delček svojega dragocenega časa za malenkosten prepir ali dokazovanje?

Piše: Anina Lidija Polajžer v Karmaplus

Veliko imam povedati in smešno je, kako težko se je odločiti, kaj povedati najprej, ko pa se mi dozdeva, da je vse tako zelo pomembno. Mogoče bi se najprej predstavila tistim, ki me še ne poznate. Ukvarjam se z ljudmi, z energijami, sem ena tistih, ki čutim nezavedno, ki vidim tisto, česar večina ne.

Moj nezavedni svet je celo močnejši kot zavedni in ker sem mnogo let nazaj želela razumeti ta del sebe, sem začela raziskovati sebe, svet, ljudi, življenje. Moja raziskovalna pot je iz prvotne preproste radovednosti prerasla v način življenja, ki mi predstavlja izjemen izziv in srečo. Želim razumeti vse, kar se tiče življenja in ljudi.

Pravijo, da je prvi vtis zelo pomemben in da ga ni mogoče tako hitro popraviti. Preberite nasvete strokovnjakinje, s pomočjo katerih se boste znašli na vsaki zabavi, polni neznanih obrazov.

Susan RoAne, avtorica knjižne uspešnice How to Work a Room: The Ultimate Guide of Making Lasting Connections  - in Person and Online (Kako obvladati sobo: Ultimativni vodnik sklepanja dolgotrajnih zvez – osebno in preko spleta) , svetuje:

Piše: Gordana Drača Šterman, dipl.psih.astrol.

Pojem ljubezni pogosto povezujemo z idejo romantične ljubezni, ki naj bi peljala v poroko. V tem je čutiti neke vrste odrešitve, transpersonalnega, zato pogosto nastanejo težave, ko to pričakujemo v svojih odnosih. Prav tako nas vznemiri, če se beseda "ljubezen" uporabi v zanjo neprimernem okolju. Njenega večplastnega pomena so se zelo dobro zavedali stari Grki, ki so za besedo ljubezen uporabljali celo štiri besede:

1. epithemia - telesna ljubezen (element zemlje - Bik),
2. phillia - prijateljska ljubezen (ogenj - Lev in tudi Tehtnica),
3. eros - spoštovanje dejstva, da ljubezen vključuje trpljenje (voda - Škorpijon),
4. agape - neobvezujoč odnos, ki prinaša prebujenje (zrak - Vodnar)

Smisel za humor je lastnost, ki je v zvezi važna tako moškemu kot ženski. Ob tem je močnejšemu spolu pomemben tudi videz svoje drage, medtem ko je na drugi strani ženskam pomembno to, da zna partner dobro ravnati z denarjem.

Dober smisel za humor je lastnost, ki jo tako moški kot ženske najbolj cenijo pri svoji boljši polovici, je pokazala raziskava, ki so jo izvedli na Otoku in v kateri je sodelovalo 2000 ljudi. Smisel za humor je namreč najpomembnejši za 87 odstotkov žensk in 80 odstotkov moških.

Iz otroške gledališka predstave.

Bila je ribica, ki so jo imenovali mavrična zaradi njenih čudovitih lusk.
Vsi so jo oboževali.
Nekega dne pa priplava k njej navadna mala modra ribica in jo proseče zaprosi: » A mi lahko daš le eno mavrično lusko, pomagaj mi, rada bi bila tudi jaz vsaj malo lepa«.
Presenečena nad tem in v strahu, da bo zgubila svojo lepoto, užali in odžene to ribico pred vsemi v morju.
Ta žalostno zajoče.

-(Kako zelo se bojimo da bomo izgubili svojo zunanjo lepoto in se v strahu za njo borimo)-

Piše: A. V. v novih Misterijih, www.misteriji.si

Pogovor z dr. Tomislavom Majićem o posledicah po prebolelem covidu-19 (2)
Tako kot se lahko sam covid-19 izraža z vrsto simptomov, lahko tudi postcovidni sindrom vsebuje številne simptome. Znane oblike postcovidne bolezni vključujejo vrsto zaskrbljujočih fizičnih simptomov, kot so močna utrujenost ter večje tveganje za poškodbe srca, pljuč in možganov.

Preiskave z magnetno resonanco so pri nekaterih od teh ljudi pokazale celo miokarditis ali vnetje srca, kar kaže, da lahko srčna mišica ostane vneta tudi več mesecev, četudi s srcem povezani simptomi med boleznijo niso bili prisotni. Hud miokarditis lahko oslabi črpalno delovanje srca, zaradi česar srce ne dovaja dovolj krvi v preostale dele telesa.

Piše: Aurigo

Zmajeve črte po Prekmurju in Goričkem: Plečnikova Bogojina, Bukovniško jezero – energetski park, Ljutomer, Grad in Murska Sobota (Prvi del)

Edini smisel življenja je doseči trenutek razsvetljenja*. (Aurigo)

O konkretnih zmajevih črtah po Prekmurju še nisem veliko pisal. Še pred slabimi 8 leti sem naredil tour po prekmurskih zmajevih črtah od Gornje Radgone, Murske Sobote, Lendave vse do Ormoža za knjigo Sever. Naredil sem fotografije za vse te kraje. Letos spomladi sem iskal po računalniku te fotografije, a sem našel samo tiste iz Lendave. Posebej me je ziritiralo, ker nisem našel fotografij Plečnikove cerkve v Bogojini. Ni mi preostalo kot drugega, da še enkrat obiščem te kraje in na novo fotografiram te kraje. A tudi liste zemljevidov iz Atlasa Slovenije sem nekam založil, tako, da sem moral še enkrat ponoviti vajo in včrtati na liste potek zmajevih črt. Še zadnjo noč, pred odhodom v Prekmurje sem pozno v noč vrisoval zmajevke na zemljevid.

Piše: Nara Petrovič v Karma plus

Čudi me, kako malo ljudi ima v življenju jasne cilje in realno vizijo. Usklajenost tega dvojega pa je predpogoj za srečo. Tudi mir, harmonija, samozavedanje in celo ljubezen so namreč le prazni pojmi, če jih s primerno osmišljenim življenjem ne ohranjamo živih.

Tako v vsakdanjih situacijah kot pri usodnih odločitvah se človeški obstoj vrti okoli ciljev in vizij. Vedno znova prihajamo v situacije, ki terjajo delovanje, toda zgolj inspiracija in volja nista dovolj - potrebno je skrbno načrtovanje.

Črni Letači so nas gojili kot piščance

Za Črne Letače oziroma letače oziroma »flyers« po angleško sem prvič slišal v knjigah Carlosa Castanede. Don Juan, mehiški vrač oziroma »nagual« (»čarovnik«) je povedal Carlosu, da so letači prileteli na Zemljo iz globin vesolja in prevzeli nadzor nad našimi življenji: »Mi smo njihovi ujetniki in zaporniki.«

Ti predatorji so »naš Bog in Gospodar«, »oni so nas naredili nemočne« in onemogočajo naš upor in samostojnost. Carlosu je rekel, da jih bo najlažje opazil s kotičkom očesa in jih videl kot črne sence, ki letijo sem in tja. Ko jih je opazil, je Don Juana vprašal, zakaj so nas zajeli. Don Juan mu je odgovoril, da smo mi za njih hrana.

»Just as we rear chickens in chicken coops, gallineros, the predators rear us in human coops, humaneros. Therefore, their food is always available to them.”

Na poti resničnega ozaveščanja, ki res omogoči odrešitev, najprej izvemo, da je ta možnost, to v nas.

Vendar to nismo mi, kajti Božje v nas je popolnoma drugačno, skoraj od vsega tega, kar smo.

Zakaj?

Vse, od ljubezni, dobrote, poštenja je padlo, na raven sveta v katerem živimo, nastala je tako imenovana egocentričnost, ki to v nas zagrinja, saj Božje brezpogojna ljubezen, je nekaj popolnoma drugega.

Biološka antropologinja je ugotavljala, katero leto je v partnerstvu najbolj kritično. Je v partnerski zvezi res najbolj kritično sedmo leto? Po raziskavi sodeč je najbolj kritično četrto. To naj bi bil namreč čas, ko bi bili otroci že manj odvisni in bi imela starša na voljo več svobode, piše italijanski Focus.  

Mlajši od trideset
Profesorica biološke antropologije na Univerzi Rutgers Helen Fisher je dolgo preučevala podatke o porokah in ločitvah v različnih država in različnih generacijah. Ugotovila je, da je mediana let, ki jih partnerja preživita skupaj, štiri leta. Ločitve so pogostejše pri partnerjih, ki imajo enega otroka in kjer je moški star med 25 in 29, ženska pa med 20 in 29.

Piše: Tatjana Svete v novih Misterijih, www.misteriji.si

Opogumljajo dekleta za lepi poklic fizičarke
Zanimanje za naravoslovne in tehnične poklice po Evropi večinoma usiha. Poklicni fiziki so že od nekdaj v večini moški. Vse manj je tudi žensk na vodilnih položajih v fiziki; tudi zato so morda smeri raziskav vse bolj oddaljene od življenjskih problemov človeštva.

Fizika naj bi bila tudi manj zanimiva oziroma primerna za ženske. A temu ni tako, pravi slovenska fizičarka doc. dr. Marjetka Conradi, ena od sourednic knjige Fizika, moj poklic, v kateri so širši javnosti predstavile lepoto, pestrost in raznolikost tega poklica.

V knjigi, ki so jo izdale pred štirinajstimi leti, zdaj pa je v pripravi posodobljena in e-različica, je opisano življenje in delo devetinsedemdesetih slovenskih fizičark vseh generacij in strokovnih smeri. Fizičarke odgovarjajo na preprosto vprašanje, kako in zakaj so se odločile za študij fizike in kaj jim pomeni naravoslovno delo.

Piše: Bern Jurečič

Prepričanje, da je astrologija vsaj nekaj neumnega, če že ne škodljiva, ni nič novega. Zato niti ne čudi izpad, kakršnega je koncem decembra na vodilni britanski televiziji BBC One imel znanstvenik, Dr. Brian Cox, ki jo je brez kakega znanega povoda napadel z vsemi topovi in kar nekaj nizkimi udarci, kakršni bi morali biti za znanstvenika nedostojni.

Skoraj istočasno se je na drugi strani Atlantika v neki drugi televizijski oddaji proti astrologiji postavil še en ugledni mož, dr. Neil deGrasse Tyson, raziskovalni znanstvenik astrofizik na univerzi Princeton in istočasno kurator astronomije v Hayden Planetarium Ameriškega muzeja narodne zgodovine.

Sonce je vir življenja, kot ga poznamo. Velike človeške civilizacije so ga častile kot božanstvo, danes pa znanstveniki pred njim svarijo. Še posebej smo sončnim žarkom izpostavljeni poleti, ko so močnejši in na Zemljo padajo pod drugačnim kotom, mi pa se več zadržujemo na prostem.

A ni razloga, da bi se sonca bali, nasprotno, ob primerni in naravni zaščiti redno izpostavljanje soncu krepi imunski sistem, skrbi za zdrave kosti, dviguje razpoloženje in je nasploh nujno za zdrav organizem.

Mnenje bralke in lektorice Barbare Kožar o 1. knjigi iz serije Pisma Palkijem

Lepo in osvobajajoče je, ko med poplavo izmišljotin, ki jih premore internet, naletiš na nekaj drugačnega, skoraj neprimerljivega z večino doslej objavljenega, kar zadeva t. i. duhovne zadeve.

Že začetek knjige je obetaven: »Na Zemljo prihaja Sprememba. Jaz sem Sprememba. Ko boste prebrali Pisma, boste tudi vi Sprememba. Spremembe so naravne. To je Evolucija. Ne upirajte se. Vsak upor je zaman. Spremenimo ta planet skupaj, za vse in za vedno.«

Poziv k spremembi planeta. Edini stalnici. Da se bo evolucija v globljem pomenu besede lahko začela odvijati. Z našo pomočjo. Dober občutek in pomembno spoznanje, da smo mi tisti, ki skrbimo za razvoj in napredek. Nismo nemočni, smo pa precej prepuščeni sami sebi, kar je dobro, ker smo v tem smislu lahko neodvisni. Treba je samo »odpreti oči«, odstreti tančico prisilnega spanja, v katerega smo bili potisnjeni, in dojeti, da so svoboda, dobro počutje, veselje, lahkotnost in brezskrbno življenje naša naravna stanja. Vse, kar sproža slabo počutje, občutke krivde, misli in čustva, ob katerih se slabo počutimo, ni naše.

Sami si ustvarjamo svoje razpoloženje s svojimi mislimi, katere pa tudi vplivajo na dejanja. Bolj ko o tem razmišljam, bolj mi je jasno, da imamo možnost izbire. Če imamo kontrolo nad svojimi mislimi, tako, da jih preusmerimo, ko se pojavijo negativnosti v njih, imamo vso orodje za srečno življenje. Vsako situacijo lahko vidimo iz dveh ali še več različnih plati.

Kar pa je odvisno od našega razpoloženja ter vpliva zunanjih dejavnikov na naše misli. Vdor negativnih misli povzročajo ljudje, same situacije (sami si skreiramo svojo iluzijo), ali pa sile, katerih se ne moremo ubraniti z materialnimi sredstvi.

Razmišljanje o življenju, vzrokih in posledicah dejanj, ki se nam dogajajo, pa o tem, kaj je bilo včeraj, pa kaj je danes in seveda, kaj nas jutri čaka je različno od vsakega človeka. Različno razmišlja o življenju človek v različnih starostnih obdobjih, pa glede na kulturne vrednote v okolju kjer živi, pa tudi glede vzgoje, ki jo je bil deležen v času svojega otroštva in mladostništva in nenazadnje je pomembna tudi stopnja njegove duhovne zrelosti.

Srečujem se z ljudmi, ki zanikajo vsake najmanjše možnosti glede obstoja energij, čeprav so tudi že znanstveno dokazljive, pa take, ki so zmožni doseči stanje mirovanja. Tako je bilo in tako bo večno. Vedno se bomo srečevali z ljudmi, ki imajo manj in takimi, ki imajo več - pa naj bo to materialnih dobrin ali osebnih sposobnosti.

Piše: Tili Kojić v novi Vivi www.viva.si

Mleko nas spremlja od prvega dne naprej, toda marsikatera resnica o mleku in mlečnih izdelkih ni nikoli zapustila ozkih strokovnih krogov in postala splošno znana. Marsikdo ve, da so probiotiki živi mikroorganizmi in da pozitivno vplivajo na zdravje gostitelja, če jih zaužije v zadostni količini, manj znano pa je, da niso vse mlečnokislinske bakterije tudi probiotiki. Ti morajo imeti posebne lastnosti, če naj spodbujajo delovanje prebavil, tekmujejo s škodljivimi bakterijami in pomagajo krepiti naravno odpornost. Pri tem se probiotiki med seboj razlikujejo, tako kot tudi njihovi učinki.

Mleko je veliko več kot zgolj vsota hranilnih snovi. Novorojenček potrebuje mleko za razvoj fizioloških funkcij, torej je naraven vir različnih koristnih hranil in biološko aktivnih sestavin s potencialno pozitivnim učinkom na zdravje.

Med sanjanjem predelujemo stvari, ki so se nam tekom dneva zgodile. Čeprav se zdi neverjetno, a nočne more imajo tudi pozitivne učinke na naše duševno zdravje. Tako poroča New York Magazine. Strokovnjaki namreč pravijo, da so nočne more "čustveni ventil“ in tudi način, s katerim se lahko odrešimo stresa in strahov. 

Čeprav zaspimo sproščeni, se naš organizem bori s stresom oziroma s strahovi, ki nas razjedajo, ko smo budni. Podzavest naše skrbi pretvori v zgodbe, ki v obliki nočnih mor priplavajo na dan. Ko se zbudimo, imamo občutek, da so se nočne more zares zgodile.

Nakupovanje je nekaj tako vsakdanjega, nekaj tako samoumevnega, tako avtomatiziran del naših življenj, da je postalo že kar potreba, namesto da bi z nakupovanjem zgolj zadovoljevali svoje potrebe. Mimogrede zaidemo v trgovino in nekaj kupimo, mogoče kakšno malenkost, zaradi dolgčasa, zabave ali kar tako, celo večkrat na dan.

Večja kot je izbira hrane, kozmetike, oblačil, elektronskih naprav, različnih storitev, zabave, potovanj itd., bolj se nam to zdi dobro, in mnogo raje zahajamo tja, kjer nam ponujajo "še več".

Vprašanje: Moja tašča je preveč navezana na svojega sina. Zdi se mi, da težko sprejema dejstvo, da je njen sin že odrasel in da ji ni treba več skrbeti zanj. Komaj čaka, da bova imela otroka. Želi se preseliti v naš kraj, da bi pomagala pri vzgoji prihajajočega otroka. Bojim se, da bodo naša življenja preveč prepletena.

Skrbi me zato, ker me ni vprašala, če se s tem strinjam. Strah me je, da bo vse vzela v svoje roke, da ne bom mogla vzgajati svojih otrok, ampak bo to počela ona. Ne nasprotujem njeni pomoči pri vzgoji otrok, nočem pa, da ona prevzame vzgojo. Kaj naj storim?